V Mariboru imamo vse za mestni kino, le prostora ne

Maribor še vedno nima prostora, kamor bi umestili mestni kino. Z namenom, da bi problem sistematično rešili, predstavili odločevalcem in širši javnosti, je Film Factory, ki je del partnerske mreže Centra za kreativnost, organiziral dogodek Projektor #4 Mestni kino in mesto zanj. Dogodek, ki ga je moderiral Toni Cahunek, je uvodoma zajemal prikaz dobrih praks: ljubljanskega Kinodvora, celjskega Metropola in Mestnega kina Ptuj, sledila je predstavitev izhodišč za razvoj filmskega prikazovanja in festivalov v Mestni občini Maribor (MOM), sklenil pa se je z okroglo mizo z naslovom Mestni kino v dialogu.

Kot je povedala Metka Dariš iz Kinodvora, imajo močno podporo občine in trenutne občinske oblasti. Mestni kino Metropol je po besedah Sama Seničarja nevladna organizacija, ki se zgolj delno opira na občinsko podporo, sicer pa je odvisna od razpisnih sredstev in tržne dejavnosti. Najstarejši kino v Sloveniji, Mestni kino Ptuj, letos vzpostavlja že drugo kinodvorano, je dejala njegova vodja Nina Milošič. Tretjinsko jih financira ptujska občina, tretjino zaslužijo z vstopnino, tretjino pa z razpisi. Milošičeva je izpostavila, da je skupnost močno vključena in navezana na kino. Ob vzpostavljanju nove dvorane se je namreč našlo kar nekaj donatorjev pohištva in druge opreme za kino. Izpostavila je še, da je ob pripravi programa zelo pomembno razmišljanje o različnih ciljnih skupinah in prilagajanju dejavnosti, ki spremljajo ogled filma.

Programov dovolj, prostora ni

Programov in angažmaja je v Mariboru dovolj, čakajo le še na primeren prostor in aktivno podporo občine. Rene Puhar je v imenu Konzorcija nevladnih organizacij, kamor so vključeni Zavod MARS, Pekarna Magdalenske mreže, Društvo za razvoj filmske kulture, Film Factory Maribor in Društvo Mitra, predstavil strateški dokument Izhodišča za razvoj filmskega prikazovanja in festivalov v MOM. Projekt Film in Maribor traja do januarja 2022. Organizacije so bile in so aktivne na področju filma v Mariboru, organizirajo namreč Letni kino Minoriti, Intimni kino v GT22, filmske delavnice, aktivni so na področju produkcije in koprodukcije kratkih igranih filmov, dokumentarnih filmov, izvajajo Filmopeko, izobraževalni cikel za mlade in še marsikaj. "Kje izvajamo vse te programe? Tukaj ne," je provokativno dejal Puhar in pokazal na Večerovo fotografijo uničene dvorane v nekdanjem Udarniku. Kino Udarnik je v državni lasti, interesenta, ki bi bil pripravljen prostor kupiti ali najeti, ni, občina pa po besedah Puharja ni naredila dovolj za nakup dvorane. Programe tako izvajajo na različnih lokacijah, v Vetrinjskem dvoru, GT22, Lutkovnem gledališču, K18, avditoriju, Pekarni Magdalenske mreže, dvorani Gustaf ... "Vselej iščemo druge prostorske rešitve, čeprav imamo kar nekaj prostorov, kamor bi lahko umestili osrednji prostor mestnega kina," je navrgel Puhar. Občina je sicer že kupila projektor, a še niso prišli vsi deli in potrebni dokumenti. S projektorjem si nevladne organizacije obetajo vsaj začasno rešitev za filmsko kulturo v mestu. Dolgoročno pa si želijo, da bi se do leta 2024 vzpostavil mestni kino, da se zagotovijo finance za filmsko vzgojo ter razvoj profesionalne scene in na koncu, publiko.

Konzorcij je pripravil dva upravljavska modela, ki ju je predložil občini. Po obeh modelih bi bila lastnica občina, a pri prvem bi tehnično upravljanje predala drugemu subjektu, za program pa bi skrbel programski upravitelj, ki bi bil zavod ali nevladne organizacije. Drugi model, h kateremu se organizacije bolj nagibajo, se zgleduje po Španskih borcih, temelji pa na tem, da bi bila občina tudi tehnični upravitelj, ki bi zagotavljal investicijsko vzdrževanje in sredstva za kontinuirano delovanje programa mestnega kina, programski upravitelj, ki bi bil zavod oziroma nevladne organizacije, pa bi pripravljal in izvajal programsko vizijo in skrbel za gostinstvo.

V Centru Rotovž bo art kinu namenjena dvorana s sto sedeži

Občina sicer obljublja, da bo prostor za kino našla v okviru Centra Rotovž, kjer bo dvorana s sto sedeži, organizacije, vključene v Konzorcij Film in Maribor, pa skrbi, da bo to večnamenska dvorana, ki bo namenjena še drugim dogodkom. V razpravi je Klemen Brvar z Urada za kulturo in mladino Maribor dejal, da naj bi bila dvorana namenjena le art kinu. Urška Breznik, ki je na okrogli mizi zastopala Konzorcij Film in Maribor, je dejala, da bi si od odločevalcev želela aktiven pristop in ne le deklarativne podpore. Brvar se je konzorciju zahvalil za pripravo dokumentov in angažiranost. V debati je sodelovala tudi Nina Ukmar iz Art kino mreže Slovenije, dejala je, da lahko njihova mreža pri vzpostavljanju novih kinov pomaga z izkušnjami in znanjem, finančnih sredstev pa žal ne more zagotavljati.

Razpravljavci so poudarili nujnost mestnega kina. Metka Dariš je dejala, da je kino mnogo več kot le predvajanje filma, je namreč tudi srečevališče za skupnost, investiranje svojega časa. "Mesta brez kina ni," je bila jasna. Senčar je izpostavil, da je v Celju čutiti močno podporo javnosti ter dodal, da je zelo pomembno, da je lokacija kina v središču mesta. Tina Maroh, ki skrbi za mladinski program Mestnega kina Ptuj, je predstavila lastno izkušnjo iz srednje šole, ko so v kinu našli prostor za izpeljavo avdicije. Zdi se ji zelo pomembno, da je kino prostor, kjer lahko mladi in zainteresirani najdejo prostor za ustvarjanje in snemanje, saj jih to navsezadnje pritegne tudi k ogledu filma.