Režiserka Mateja Koležnik in dramatičarka Simona Semenič utrjujeta sloves v tujini

Frankfurter Allgemeine Zeitung je objavil seznam desetih najboljših predstav v nemških gledališčih v letu 2024 po izboru svojih kritikov. Uvrstitev v ta izbor je domala tako pomembna kot uvrstitev na kak reprezentativni festival, saj imajo gledališke kritike v tem časopisu še vse dimenzije: spodobno dolžino, širok miselni horizont in kritiško globino. Ob tem je njihova selekcija res nacionalna, ne pa omejena le na gledališke institucije v lokalnem okolju, kar se vse pogosteje dogaja v Sloveniji. 

Med desetimi najboljšimi predstavami 2024. je tudi uprizoritev Sartrovih (redko uprizarjanih) Umazanih rok v režiji Mateje Koležnik. Premiera je bila 26. januarja 2024 v Berliner Ensemble, kjer režiserka v zadnjem obdobju redno ustvarja v vsaki sezoni. 

Staromoden komad s sodobno žalostjo

Umazane roke so politična drama, postavljena v izmišljeno Ilirijo med letoma 1943 in 1945, govori o atentatu na vodilnega politika, socialista, ki paktira s političnimi nasprotniki. V drami morilec retrospektivno govori o dejanju in postopoma postavlja pred gledalce vprašanje motiva. Kritik Simon Strauß je izpostavil, da "Mateja Koležnik uprizarja Sartrove Umazane roke v Berliner Ensemble kot koncentriran razmislek o vprašanju, kaj lahko pomeni predanost." "Tako kot je Sartrov staromodni komad prikazan tukaj, prevzame novo modno žalost," še piše v kritiki, saj "govori o nesreči bitja, ki ga več ne določa zavest."

Na prestižnem seznamu so še predstave nekaterih ta trenutek najbolj prepoznavnih nemških in svetovnih režiserjev, recimo Vera, denar, vojna in ljubezen kanadskega režiserja Roberta Lepagesa v Berliner Schaubühne, uprizoritev dela Maxa Porterja Bridkost je stvar s peresi v priredbi in režiji Christopherja Rüpingsa v Schauspielhaus Bochum ali uprizoritev drame Ellen Babić Mariusa von Mayenburga v Berliner Ensemble v režiji Oliverja Reesa.

Tudi slovenska sezona Mateje Koležnik, v znamenju Brechta

Mateja Koležnik je imela zadnjo premiero 14. decembra v dunajskem Burgtheatru, režirala je Gogoljevega Revizorja. Sicer pa je oziroma bo imela po zelo dolgem času znova tudi slovensko sezono, in sicer z deloma Bertolta Brechta: v Drami SNG Maribor so jeseni obnovili Malomeščansko svatbo v njeni režiji iz leta 2009, in mirno lahko rečemo, da ji čas ni odvzel ničesar, na odru ljubljanske Opere pa bo 20. marca premiera Opere za tri groše, velike koprodukcije SNG Drame in Opere Ljubljana. Priprave na predstavo z dirigentom Markom Letonjo že tečejo. 

Zaživel bo projekt Destin(y)ation

Tudi dramatičarke oziroma - kot pravi sama - dramatese Simone Semenič v zadnjem času v slovenskem gledališkem prostoru nismo zaznali. Leta 2025 se bo to sicer spremenilo s projektom Destin(y)ation, ki nastaja kot projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025 v sodelovanju Simone Semenič in režiserja Tomija Janežiča. Projekt bo sestavljalo 12 epizod, ki nastajajo v koprodukciji slovenskih, italijanskih, romunskih in ukrajinskih ustvarjalcev. Že decembra 2023 je bila v Temišvaru, ki je bil lani ena od evropskih prestolnic kulture, premiera drame, naslovljene 1978. Prvi del Destin(y)ation je postavljen v Romunijo v 70. letih 20. stoletja. Gre za transgeneracijsko dokumentarno fikcijo, ki izhaja iz osebnih zgodb igralcev in režiserja. Zgodba predstave, ki pripoveduje o komunističnih časih, se začenja v romunskem stanovanju in se navezuje na številne lokalne in globalne dogodke, ki povezujejo regiji Temišvara in Nove Gorice. Obe sta bili nekoč del istega avstro-ogrskega cesarstva, na soški fronti pa so se pred več kot stoletjem borili tudi številni madžarski vojaki. Predstava bo predvidoma gostovala v v EPK Nova Gorica v sodelovanju z mednarodnim gledališkim festivalom Mittelfest v Čedadu v Italiji.

Balkanska Sarah Kane v štirih knjigah

Besedila Simone Semenič so bila doslej prevedena v 20 jezikov ter uprizorjena in objavljena v več evropskih državah (na Švedskem, Norveškem, Slovaškem, v Bolgariji, Albaniji, Avstriji, v Srbiji), pa tudi v ZDA, v Rusiji in na Bližnjem vzhodu. Leta 2024 so izšle kar štiri knjižne izdaje njenih dram, in sicer v Španiji, v Italiji in dve v Ukrajini. V španščini je pri založbi Casa del Libro v zbirki Sodobno tuje gledališče od 19. do 21. stoletja izšla njena drama lepe vide lepo gorijo. (Ker je ena od značilnosti pisave Simone Semenič tudi zapis brez verzalk, je španski prevod naslova posebej posrečen, bellas vidas, bellas llamas, dobesedno torej "lepa življenja, lepi plameni".)

V italijanščini je pri založbi Editoria & Spettacolo izšla njena trilogija me slišiš (mi senti?). Knjiga italijanskim bralcem prvič predstavlja "delo ene najsijajnejših evropskih dramatičark in performerk, Slovenke Simone Semenič, ki jo označujejo za 'balkansko Sarah Kane'," je zapisal založnik. Skozi branje monologov jaz, žrtev, še me dej in drugič  "ne vstopamo le v avtoričin svet, ampak tudi v njeno telo".

V Ukrajini pa sta pri založbi Aneta letos izšli kar dve knjigi njenih dram, in sicer Tri drame in Igre za punce. V obeh je izbor enak kot v originalnih Beletrininih izdajah, v Treh dramah so tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči, v Igrah za punce pa ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo.

V slovenskem okolju izhajajo drame sodobnih - domačih in tujih - avtorjev kvečjemu v gledaliških listih. Najboljši domači avtorji občasno še dobijo kakšno knjižno izdajo (prav Simona Semenič jih je pred nekaj leti dobila), knjižne izdaje sodobne tuje dramatike pa so že povsem nepredstavljive.