Zaživela je dražbena hiša Forsale, prva dražbena hiša na svetu, ki licitira gledališke predstave. Prva predstava, ki jo bo ponudila na dražbi, bo predstava umetniškega kolektiva Beton Ltd. Ich kann nicht anders, ki je leta 2016 nastala v produkciji zavoda Bunker. Bunker je tudi lastnik dražbene hiše. Dražba se bo zgodila 27. avgusta na letošnjem festivalu Mladi levi.
Devet lotov
Kaj, katere dele predstave Ich kann nicht anders boste torej lahko kupili? Predstava je razdeljena na devet lotov. Lot št. 1 so "rekviziti, ki se nanašajo na poškodbe", med njimi so na primer cigaretne škatlice. Lot št. 2 so kostumi, "skulpture človeškega obstoja", lot št. 3 je scenografija, lot št. 4 so "tišine, mirovanje glasov igralcev", lot št. 5 je čas, "resničnost, ki izgine v 75 minutah", lot št. 6 je ena od "živih slik", konkretno skok skozi okno v smrt. Sedmi lot so "dogodki oziroma delci zgodovine, ki so botrovali nastanku fikcije". Tako lahko na primer postanete lastnik "odgovora Angele Merkel na begunsko krizo" ali česa drugega, "kar se je že zgodilo in česar ne morete poškodovati". Lot št. 8 je "kolektivnost", zadnji, deveti lot pa so "vse besede v predstavi, vključno z besedami, ki kršijo avtorske pravice". Izklicna cena je v vseh primerih 25 odstotkov vrednosti prodajnega artikla. In kateri lot je na najdražji? Najdražja je kolektivnost. Tudi zato, ker se ustvarja že od leta 1996. Njena izklicna cena je 5000 evrov, medtem ko lahko na primer kostume začnete licitirati s 750 evri, scenografijo s 1500 evri, tišine pa s 1125 evri. Vse besede v predstavi so malo dražje, izklicna cena je 2000 evrov.
Ampak denar ni vse. Lastnik mora skrbeti za lastnino in biti prisoten, ko se bo predstava igrala. Če ga ne bo, bo moral plačati kazen, njegova odsotnost pa bo seveda vplivala tudi na izvedbo predstave. Če na primer ne bo lastnika rekvizitov, bodo uporabili duplikate, če pa ne bo lastnika tišin, bodo morali igralci ves čas govoriti. Kupec tako ne bo kupil samo nečesa, kar so ustvarili umetniki, temveč nekaj, kar soustvarja oziroma bo soustvarjal z njimi.
Konceptualno umetniško delo in nov poslovni model
Pravno gledano, je Forsale sicer dražbena hiša, a tudi umetniško delo. Gledališka ustvarjalka Lea Kukovičič si ga je zamislila kot konceptualno umetniško delo, ki "radikalizira gledališko ekonomijo in podaja večplasten odgovor na vprašanje o vrednosti gledališča danes". Forsale združuje orodja uprizoritvenih umetnosti, potrošništva in dramaturgije ekonomije. Občinstvo oziroma vlagatelje sooči z vlogo, ki jo igrajo v globaliziranem scenariju umetniškega trga. "S tem želimo ustvariti osebno in intimno izkušnjo z novimi lastniki, umetniki in producenti. Jedro tovrstne spremembe je element kolektivnega lastništva. Vsak lastnik, ki na dražbi licitira za lot, je odgovoren za preživetje in prihodnost gledališke predstave. Novi lastniki postanejo del konzorcija, ki jih primora, da vzpostavijo medosebne odnose in se enkrat letno srečajo na zboru, kjer premislijo in se pogovorijo o prihodnosti licitirane gledališke predstave," je povedala Lea Kukovičič.
Linija produktov Forsale
1. Nov model cenitve gledaliških predstav
2. Nov model dokumentiranja gledaliških predstav z oblikovanjem dražbenih lotov in njihovimi opisi (alternativni načini dokumentacije tvorijo dodano vrednost licitirane predstave)
3. Nov model dražbe gledaliških predstav
4. Nov poslovni model za gledališke produkcijske hiše
5. Pravna podlaga, ki omogoča (so)lastništvo gledališke predstave
6. Vzpostavitev kolektivnega lastništva novih lastnikov
7. Vpeljava efemerne ekonomije v globalno družbo
Forsale bo tako ovrednotil "do sedaj še neizkoriščene vire na globalnem trgu" in "dal lekcijo neoliberalizmu", saj bo privatizacijo izkoristil za to, da bo pri življenju ohranjal javno dobro. "Če želite spremeniti svet, ga morate imeti v lasti. Da bi ga imeli v lasti, ga morate kupiti," je vodilo projekta.
Umetniška direktorica avkcijske hiše
Lea Kukovičič (1994) je diplomirala iz dramaturgije na AGRFT, magistrirala pa iz avtorskega gledališča in gledališča predmetov na DAMU v Pragi. "Zanima jo igra vzpostavljenih družbenih sistemov - kako vzpostaviti dovolj pravil, da igra teče in jo lahko igramo vsi, in obenem kako kršiti pravila svoje igre in igre vseh drugih."
Lastniki nematerialnega in solastniki izkušnje
Kurator Tevž Logar je ob tem povedal, da Forsale izpostavlja nekaj v tem trenutku ključnih vprašanj zbiranja umetnosti: naslavlja vprašanje nematerialnosti v kontekstu umetniških zbirk (kar je aktualno tudi z vidika vstopa digitalne umetnosti na umetniški trg) in tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti tistih, ki v umetnost vlagajo. In sicer odgovornosti do umetnika in do publike oziroma dostopa do umetnosti. Režiser Janez Janša pa je izpostavil, da lahko lastnik nematerialnega elementa vzpostavi z umetnino globlje razmerje, ki je tudi že razmerje do ljudi, ki so in bodo to izkušnjo delili. Del predstave je tudi odnos do drugih lastnikov.
Vsekakor se vsi strinjajo, da gre za "nov korak v zgodovini lastništva". Kot je rekla vršilka dolžnosti direktorja Bunkerja in poslovna direktorica dražbene hiše Forsale Alma R. Selimović, smo vsi naveličani umetniških del, ki govorijo o umetnosti, zato so tista dela, ki znotraj tega polja vzpostavljajo prelome, toliko pomembnejša.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
