
Navidez preproste koreografske sekvence so plesalke in plesalci ponavljali v neskončnost, pri čemer je bil v danem nizu prvi gib enako intenziven in sporočilen kot zadnji.
Vezi duš, otvoritvena gostujoča predstava 59. Borštnikovega srečanja koreografinje Sharon Eyal (Staatstheater Mainz).
V nadaljevanju preberite:
Koreografijo, glasbo in izvedbo lahko strnemo v eno samo besedo – katarzično. Katarzično zato, ker predstava diha z iskrenim impulzom človeškega bitja, smiselno oblikovana v navidez enostavnih in ponavljajočih gibih, ki ob sugestivni podpori elektronske glasbe prisiljuje gledalca, da kar naprej pričakuje, da se bo "nekaj zgodilo". Kaj se je po zaključku zgodilo v dvorani? Kakšna je bila reakcija publike?
V nadaljevanju preberite:
Koreografijo, glasbo in izvedbo lahko strnemo v eno samo besedo – katarzično. Katarzično zato, ker predstava diha z iskrenim impulzom človeškega bitja, smiselno oblikovana v navidez enostavnih in ponavljajočih gibih, ki ob sugestivni podpori elektronske glasbe prisiljuje gledalca, da kar naprej pričakuje, da se bo "nekaj zgodilo". Kaj se je po zaključku zgodilo v dvorani? Kakšna je bila reakcija publike?