Deset nominacij, ki jih je Netflix na letošnjih oskarjih prejel za film Roma režiserja Alfonsa Cuarona, je nedvomno prineslo še eno veliko prelomnico v zgodovini tega podjetja. Netflix zdaj ni le akter, ki spreminja filmsko sceno, temveč je njegov vpliv zdaj dokončno postal nepovraten, filmski svet pa se lahko zgolj še sooča s posledicami. Na kocki je veliko, nič manj kot celoten način, kako bomo v prihodnosti gledali filme, zaenkrat pa ne kaže, da bi Netflixu pri produkciji in odkupovanju lastnih filmov zmanjkovalo sape. Razlog, zakaj izpod njihovega okrilja prihaja vse več mojstrovin, leži v tem, da se podjetju preprosto ni potrebno ukvarjati s komercialno računico profita ali izgube na ravni posameznega filma, temveč lahko tako pluse kot minuse sešteva na ravni celotne letne produkcije. To pomeni, da filmom ni potrebno skrbeti, ali bodo uspel privabiti gledalce v kinu, temveč lahko imajo režiserji povsem proste roke, da posnamejo takšen film, kakršen si želijo oni sami.
Po Alfonsu Cuaronu je ameriški režiser J. C. Chandor naslednji avtor, ki mu je Netflix podelil takšen "tretma prostih rok". Chandor se je že v preteklosti izkazal z nekaj zares izvrstnimi primerki žanrskega filma, denimo z Vse je izgubljeno (2013) z Robertom Redfordom, ki je postal celo vzorčen primerek filma o eksistencialistični bitki z odprtim morjem. Pri Trojni meji (Triple Frontier), četrtem filmu tega režiserja, ki ga je Netflix v svojo ponudbo uvrstil ta mesec, v oko najprej pade izjemna igralska zasedba, ki vključuje Oscarja Isaaca, Bena Afflecka, Charlieja Hunnama in Garretta Hedlunda. Vendar pa na srečo to ni edini adut filma, saj je J. C. Chandor delal tudi z izvrstno scenaristično predlogo Marka Boala, ki je v preteklosti napisal že zgodbe za filme kot Bombna misija (The Hurt Locker, 2008) in 00:30 - Tajna operacija (Zero Dark Thirty, 2012).
V ospredju zgodbe filma Trojna meja je intriganten lik vojnega operativca Santiaga Garcie (Oscar Isaac), ki nenehno prehaja med delom za ameriško vojsko in zasebnimi vojaškimi podjetji. Bogat z zaupnimi informacijami naleti na priložnost, kako združiti prijetno s koristnim ter poskuša zagrabiti priložnost, da na skrivni misiji izvede atentat na zloglasnega mamilarskega šefa, ob tem pa pobere njegove nakopičeni milijone v svoj žep. Garcia za to potrebuje prekaljeno ekipo in k sodelovanju privabi upokojene veterane, večinoma ustaljene v družinskem življenju. Na tem mestu se takoj vzpostavi analogija med Garcio in arhetipom hudiča, v ospredje pa stopajo že skorajda biblijski nauki, ki posežejo v samo jedro človekovega obstoja. Vonj po denarju je kajpak še enkrat več preprosto preveč vabljiv, da bi se mu peterica vojakov lahko kar tako uprla.
Igra preizkušenih igralcev z Isaacom in Afleckom na čelu je znova odlična, a prav ta univerzalna lekcija, ki jo Boalova zgodba izlušči iz te vojaške misije, je tista, ki filmu Trojna meja daje status zares odličnega filma. Gre za parabolo shakespearijanskih razsežnosti, v katerih ves denar sveta ne more kompenzirati izgub, s katerimi je ekipa soočena na svoji poti. Redko vidimo, da ameriški žanrski filmi tako čustveno izluščijo moralni nauk iz že neštetokrat videnih žanrskih nastavkov. Chandor s tem vsekakor nadaljuje svoj vzpon med najbolj zanimiva režiserska imena ameriškega filma, Netflix pa je s Trojno mejo javnosti ponudil zgolj še enega v vrsti filmov, s katerim velikim filmskim studiem dajejo jasen signal, da je ustvarjalcem najbolje pustiti čim več ustvarjalne svobode.
