Omnibus je filmska forma, ki je v zgodovini filma zgolj občasno privabila pozornost najširše javnosti, ponavadi takrat, ko se je oblike kolaža kratkih filmov lotil kakšen sloviti režiser, denimo Jim Jarmusch s filmom Noč na Zemlji (Night on Earth, 1991) ali pa brata Coen z lanskim izvrstnim filmom Balada o Busterju Scruggsu (The Ballad of Buster Scruggs, 2018), ki je (zasluženo) prilezel celo do nominacije za oskarja.
Vmes med omenjenima filmoma je nastal še en pomemben izdelek tega pripovednega žanra. Leta 2006 je izšel omnibus Pariz, ljubim te (Paris, je t'aime), ki je bil zasnovan kot projekt, v katerem je 18 režiserjev v kratkih filmih podalo svojo avtorsko vizijo francoske prestolnice. Seznam sodelujočih je bil res impresiven: brata Coen, Cuaron, Craven, Assayas, Van Sant, Payne, Tykwer, v različnih vlogah pa so nastopili še igralci kot Willem Dafoe, Juliette Binoche, Natalie Portman, Elijah Wood, Gerard Depardieu in mnogi drugi. Film je takrat močno presenetil in je postal svojevrstna mednarodna uspešnica. Producent Emmanuel Benbihy se je zaradi nenadnega uspeha iz te ideje odločili napraviti franšizo Mesta ljubezni (Cities of Love) in Parizu je v istem slogu sledila še vrsta bolj ali manj odmevnih filmov, kot so New York, ljubim te (2008), Rio, ljubim te (2014), Tbilisi, ljubim te (2014), v nastajanju pa so še filmi o Šanghaju, Jeruzalemu in Rotterdamu.
Te dni si lahko v naših kinih ogledamo enega izmed filmov v tej seriji, namreč Berlin, ljubezen moja (2019). Tokratni celovečerec združuje deset kratkih filmov različnih režiserjev, in čeprav v njem res ponovno nastopijo slovita imena kot Mickey Rourke, Keira Knightley, Diego Luna in Helen Mirren, pa imena režiserjev razkrivajo, da ima franšiza trinajst let po prvem filmu precejšnje težave pri privabljanju zanimivih avtorskih imen, saj med njimi ni niti enega zares renomiranega režiserja. Še bolj problematično je to, da Berlin, ljubezen moja ni več, kot da bi tem avtorjem pustili proste roke do te mere, da bi jim bilo dovoljeno Berlin interpretirati obožujoče in tudi kritično, temveč nam že napoved filma vnaprej pove, da so filmi povezani z eno samo temo, namreč s temo ljubezni.
S filmom Berlin, ljubezen moja je serija Mesta ljubezni pristala pri zelo konvencionalnem žanru romantične drame
