V nedeljo zvečer je bil v dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru koncert ob 140. obletnici rojstva Roberta Stolza, skladatelja in dirigenta, za katerim je ostal izjemen opus čez 60 operet, 100 filmskih glasb, med njimi tudi nominirank za oskarja, in kakih 2000 popevk. Njegova izjemna glasbena kariera se je začela v Mariboru, kamor je pred dobrimi 120 leti prišel za prvega dirigenta v mestnem gledališču. Nastopil je Komorni zbor Huga Wolfa pod vodstvom Aleša Marčiča, pianistka je bila Adriana Magdovski, posebna gostja večera je bila tudi sopranistka Sabina Cvilak. Ob njej pa so v solističnih vlogah nastopili še Dora Ožvald, Lucija Krašovec, Petra Crnjac, Terezija Potočnik, Barbara Juteršek, Bogdan Stopar, Blaž Stajnko in Marko Mandir.
Izvedli so skupaj 17 del enega mednarodno najslavnejših skladateljev, ki so kdaj delovali v Mariboru. V sezoni 1898/99, kot piše v knjigi dr. Manice Špendal Iz mariborske glasbene zgodovine, je bil v mariborskem gledališču kot drugi kapelnik nastavljen mladi, komaj osemnajstletni, pozneje svetovno znani dunajski dirigent in skladatelj Robert Stolz (1880-1975), zadnji veliki predstavnik novejše dunajske operete. V Mariboru je ostal tri sezone, do leta 1901. Kot prvo glasbenogledališko delo na mariborskem odru je Stolz dirigiral opereto J. Straussa ml. Cigan baron. Znana je anekdota, da je Stolz za prvo plačo prejel namesto denarja "venec velikih, čudovitih jetrnih klobas". Takratni Maribor je Stolz opisal kot "majhen, nezanimiv kraj, ki premore stolnico in mestno hišo". Bil pa je garnizijsko mesto pehotnega regimenta in je imel kazino v najelegantnejšem hotelu, ki je bil središče mestnega dogajanja. Nekaj mesecev so v njej prirejali tudi gledališke predstave. V zvezi s svojim bivanjem v Mariboru je Stolz biografu Aramu Bakshioanu ml. povedal tudi, da ga je veliko pozneje na Dunaju, ob obisku predstave Netopir J. Straussa ml. pod njegovim vodstvom, maršal Tito kot "mariborskega kralja valčka" odlikoval z medaljo jugoslovanske zastave z zlatim trakom. Stolz je v Mariboru komponiral svoje prvo glasbenoodrsko delo Študentske šale, ki so jih v Mariboru praizvedli 21. marca 1901.
Pohvalno je, da Aleš Marčič, ki je bil gostitelj s svojim zborom Huga Wolfa in najzaslužnejši za jubilejni dogodek, obuja zanimivo, vredno in mednarodno poznano dediščino. Posebno v času vse večjih ideoloških zadreg z mnogimi velikimi duhovi, ki so živeli in delovali v Mariboru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
