Portugalski dramatik in režiser Tiago Rodrigues pravi, da se nikoli ne loti študija predstave, za katero bi vedel, kako bo videti, saj je prepričan, da bodo na koncu kompetentnost, senzibilnost, človečnost in vizija vsakega igralca ustvarili predmet skupnega dela. A če to zveni kot napoved snovalnega gledališča tako rekoč, je v resnici daleč od tega. V izhodišču ni klasično delo, iz katerega bi poljubno jemali motive in poljubno iskali njihove sodobne manifestacije - v izhodišču je dobro napisana drama, ki je to nalogo že opravila. 

Kakšna pa je v primerjavi s transgresivnimi režijskimi poetikami, ki smo jih vajeni pri nas, njegova režija?

Kaj je klasika za nas in kaj za La Comédie-Française? In kako dobre igralce ima "najstarejše delujoče narodno gledališče na svetu"?