S saksofonistom Matjažem Drevenškom sta se, kot nekdanja Mariborčana, odločila zasnovati glasbeno-lutkovni festival v Minoritih. Mestu vračata, kar sta v mladosti tukaj kot dijaka Srednje glasbene in baletne šole pridobila. Obujata tradicijo izpred štirih desetletij, ko je Brane Rončel s svojimi glasbenimi večeri jazza razpiral glasbena obzorja, ste zapisali v programu. Festival organizirate skupaj z Društvom ljubiteljev rock glasbe Boom. Nekoliko nenavadno za klasičnoglasbeni festival?
"Najprej sva se odločila zasnovati glasbeni festival v minoritski cerkvi, ki je izjemen prostor za komorne koncerte. Direktorica in umetniška vodja LGM (h kateremu sodi tudi prenovljena minoritska cerkev) Katarina Klančnik Kocutar je najino idejo sprejela z navdušenjem. Ponudila nama je vso možno podporo in predlagala, da bi morda v program vključili tudi kakšno zahtevnejšo lutkovno predstavo za odrasle, v kateri ima glasba pomembno vlogo. Njeno idejo sva z veseljem sprejela, saj gostujemo v lutkovnem gledališču. Sicer pa so lutke in glasba, tudi historično gledano, vedno bile povezane. Tako imamo sedaj poleg glasbenega dela festivala lutkovni preludij in postludij.
Program je bil na začetku zasnovan bistveno bolj ambiciozno, saj smo želeli izpeljati po dva različna koncerta na večer kot tudi interludij z lutkovno-glasbeno predstavo Moč v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana, a sva morala zaradi skromnih finančnih sredstev poleg te odpovedati tudi nekaj koncertov. Tako bo sedaj na večer le en koncert, vse nerealizirane ideje pa bova prihranila, v primeru da bo festival postal vsakoletni dogodek. Nikakor ne želiva na silo združevati lutkovne in glasbene umetnosti, ampak jo sopostavljati in konceptualno osmisliti. Morda pa bo, če se bo festival obdržal, nastala tudi kakšna nova glasbeno-lutkovna predstava. Gre pa tudi za zelo dobrodošlo mešanje publike, saj je ta pri nas precej razdeljena. Sam sem z lutkovno umetnostjo tesno povezan že več kot dve desetletji. Ustvaril sem glasbo za mnoge lutkovne predstave.
Brane Rončel je svet zase. S svojim pionirskim in vizionarskim delom je sprožil val, ki potuje še danes. Ob njegovih koncertnih dogodkih se je izoblikovala čudovita publika, ki je še danes radovedna in svobodomiselna.
Naj omenim le en koncert, ki se je v njegovi organizaciji zgodil nekje v začetku osemdesetih v dvorani Union v Mariboru - duet Anthony Braxton in Richard Teitelbaum - in me je močno zaznamoval. Najbrž nisem bil edini. To ni bil ne jazz, ne klasika, ne katerakoli druga v tistem času znana sodobna glasba. Kot mnogi drugi koncerti v Branetovi produkciji je poslušalcem odprl popolnoma nov svet in vzpodbudil kreativno misel, odprl nova vprašanja. In to je tisto, kar bomo z našim festivalom poskušali tudi mi. Ker sva z Matjažem hotela ostati produkcijsko neodvisna, sva iskala partnerja, ki bi nama entuziastično ponudil pomoč tako v koprodukciji kot tudi v tehnični podpori koncertov. Prijatelj in predsednik Društva ljubiteljev rock glasbe Boom - kar je njihov uradni naslov - Igor Fekonja nama je velikodušno in z navdušenjem ponudil pomoč. Preko tega društva smo se lahko tudi prijavili na razpis MOM-a, kjer smo dobili nekaj sredstev za realizacijo festivala. Sicer pa rock glasba nima nikakršne direktne povezave z vsebino festivala. Morda pa jo nekje v ozadju tudi ima, saj sem sam odraščal s progresivno rock in pop glasbo, ki me je močno zaznamovala. Mogoče bo zaradi tega tudi kakšen ljubitelj rock glasbe prisluhnil našim koncertom. Po mojih izkušnjah so zelo odprti, radovedni in svobodomiselni poslušalci vseh možnih glasbenih žanrov, morda bistveno bolj, kot kakšni drugi."
Odpiramo nov svet in spodbujamo prostor za kreativno misel
Ne strinjam se čisto z vajinim spremnim tekstom v programski knjižici, češ da Maribor zadnja leta na polju sodobne umetniške glasbe ni bil več središče novega, kakovostnega, prebojnega v glasbi. Prav v Minoritih smo prisostvovali sijajnemu sodobnoglasbenemu ciklu Choregie Karmine Šilec z raznorodnimi izvajalci in sodobnoglasbenimi koncerti, tudi novitetami. Prav tako v Minoritih saksofonist Sašo Fekonja organizira koncertni cikel "Klasika danes? Jutri?". Torej lahko vendarle govorimo o kontinuiteti, tudi v Minoritih.
"Karmina Šilec je tako kot Brane Rončel zgodba zase. Nje ni treba posebej predstavljati, saj jo pozna ves glasbeni svet. Ima svoj lastni koncept, ki stoji sam zase in ki mu je zelo težko karkoli dodati ali odvzeti. Saše Fekonja ne poznam prav dobro, a se mi zdi, da s svojimi koncertnimi vsebinami skuša tako imenovano klasično ali 'crossover' glasbo približati širši publiki, kar samo po sebi ni nič slabega. Mi s svojim programskim konceptom ne želimo stopiti nikomur v zelje, se nikomur približati ali ugajati ali kogarkoli učiti, kako je treba, temveč ponuditi nekaj, kar v Mariboru kljub bogati koncertni in festivalski ponudbi že dolgo manjka. O kontinuiteti različnih koncertov, tudi v Minoritih, seveda lahko govorimo, o vsebinski kontinuiteti manj znanih in kreativnih sodobnih umetniških glasb pa malo težje. Sploh pa o takšni, ki bi bila posvečena izključno ali predvsem domači sodobni umetniški glasbi. Glasba Uroša Rojka se na primer v Mariboru sliši le redko, še posebno v njegovi lastni izvedbi, po svetu pa ga redno izvajajo. Z Bojanom Goriškom sva v Mariboru na zadnjem koncertu nastopala pred šestnajstimi leti. Tudi glasba Philipa Glassa, enega največjih še živečih sodobnih skladateljev, se v Mariboru redko sliši. Če se sploh. Lahko bi našteval še in še. Naša vsebina torej ni ne jazz ne klasika, ampak glasba vmesnih prostorov, kar se rojeva in biva onkraj znanih meja in pričakovanj. Ne poskušamo predstavljati le nove glasbe za vsako ceno. Mnogo izvrstne glasbe je nastalo pred desetletji, a je bila prezrta. Velik vsebinski poudarek pa so predvsem slovenski izvajalci in slovenska sodobna glasba, pa tudi izvedbe novih del. Na našem festivalu bomo predstavili tri krstne izvedbe, dve drugi izvedbi, velike večine skladb pa mariborsko občinstvo še nikoli ni slišalo v živo. Če ne bi bili primorani skrčiti programa, bi bilo krstnih izvedb še več."
V čem boste drugačni in neodvisni od drugih glasbenih organizatorjev/producentov v mestu?
"Če danes govorimo o sodobni umetniški glasbi, govorimo o izrazno izjemno širokem in globokem vesolju. Kot skladatelj imam neposreden vpogled v sodobno umetniško glasbeno dogajanje, saj sem sam aktivno udeležen v njem. Matjaž Drevenšek pa je v svoji dolgoletni koncertni karieri preigral nešteto najrazličnejše glasbe domačih in tujih skladateljev. Veliko skladb je tudi krstno izvedel, ima velike in dragocene izkušnje.
Pri veliki večini festivalske ponudbe se izbor glasbe podreja vnaprej postavljenemu konceptu, pri našem festivalu pa je ravno obratno. Naš program vključuje širok nabor sodobne umetniške komponirane, delno tudi improvizirane glasbe domačih in tujih, pretežno živečih ustvarjalcev. Na enem festivalu zelo redko slišimo sopostavljeno glasbo Nine Šenk, Philipa Glassa, Vinka Globokarja, Leona Firšta, Dubravka Detonija in Luke Juharta ... Enako bi lahko rekli za različne in nenavadne domače zasedbe, z izjemo enega gostujočega ansambla iz tujine. Sicer pa z Matjažem nisva organizatorja ali producenta v pravem smislu. Gre za koncept 'umetniki občinstvu', brez posrednikov. In takšnih festivalov je zelo malo."
Po kakšnem ključu ste zbirali (po)ustvarjalce? Med nastopajočimi boste vidva z Matjažem Drevenškom pa Luka Juhart, Bojan Gorišek, Uroš Rojko in drugi. Poudarek je na manj znani, avtorski glasbi, kajne?
"Zanimajo naju predvsem tisti samosvoji in pogumni ustvarjalci in poustvarjalci, ki ne skušajo ugajati občinstvu za vsako ceno, imajo vizijo sodobne glasbene umetnosti in ki s pretanjenim izborom skladb nagovarjajo sodobnega poslušalca ter posredujejo neko jasno in aktualno sporočilo. Takšna vsebinska ponudba bi pri nas morala biti stalnica, jo pa žal opazimo le tu in tam, če sploh. Kot zanimivost naj omenim, da bova z Bojanom Goriškom na dveh klavirjih izvedla mojo skladbo Pesmi iz Fausta, ki je pravzaprav kratek izvleček in priredba za dva klavirja iz moje orkestrske partiture za celovečerni balet Faust - Das Ballett, ki sva ga z Edwardom Clugom ustvarila in premierno predstavila v züriški operni hiši leta 2018."
Pandemija vseskozi grozi koncertni dejavnosti, tudi vaš festival je zamaknila.
"Pandemija je zamaknila tudi naš festival, saj bi se moral zgoditi v juniju. V lanskem letu je propadlo vse, kar smo načrtovali dolgo časa. Zelo težko je vse kar premakniti za leto naprej, saj se veliko stvari v tem času spremeni.
Ne bom jamral zaradi pandemije. V tem času sem ogromno komponiral, morda največ do sedaj. Imel sem srečo, da sem nekako zvozil ta grozljivi čas. Sicer pa sem optimist. Kmalu bo vsega bolj ali manj konec. Seveda se moramo vsi še malo potruditi, da bo zares tako."
Če primerjate ljubljansko koncertno okolje in mariborsko, katere so glavne razlike? Mnogi glasbeniki, ki sodelujejo denimo v ciklu Carpe artem v Mariboru, so mi dejali, da Ljubljana ne daje dovolj priložnosti domačim ustvarjalcem in poustvarjalcem, da so v številnih koncertnih ciklih tujci v prednosti. Se strinjate?
"Strinjam se, da ljubljansko okolje daje prednost tujim (po)ustvarjalcem. Zakaj je tako, morate vprašati organizatorje koncertov. Sam sem se že nehal spraševati. V zadnjem času je morda čutiti rahle spremembe, predvsem na jazzovskem in rockovskem področju. Žalostno in nedopustno je predvsem, da domači vrhunski glasbeniki v svojih najboljših letih nimajo možnosti rednega nastopanja. Le tu in tam. Za spremembe na tem področju bi bilo potrebno veliko poguma, jasna vizija in seveda čisto srce. Z Matjažem imava vizijo, da bi morda Maribor v bodoče lahko postal center sodobne umetniške glasbe. Če bo festival vsaj delno uspel, imamo velike možnosti, da se to tudi uresniči."
Subverzivna kombinacija glasbil
Tudi nova zasedba na slovenskem glasbenem prizorišču se bo predstavila, LJD Ensemble, Lazar, Juhart, Drevenšek. Na koncertu 8. oktobra se boste predstavili z vašima in Juhartovima deloma. Kombinacija čembala, saksofona in akordeona je kar subverzivna?
"LJD Ensemble je naša nova zasedba. LJD so začetnice naših priimkov. Nastopali smo le nekajkrat. Strinjam se, da je zasedba subverzivna, saj združuje skoraj nemogočo kombinacijo glasbil. Čembalo je eden najstarejših evropskih glasbil, njegov nastanek sega v 14. stoletje, saksofon in akordeon pa sta najmlajša evropska instrumenta, ki sta se dokončno izoblikovala na prehodu 19. in 20. stoletja. Zaradi časovne odmaknjenosti instrumentov je treba našo zasedbo vedno znova zvočno kultivirati, saj je čembalo izjemno tih instrument. In to je velik izziv. Že nekaj časa intenzivno komponiram za čembalo in ga skušam predstaviti kot sodoben instrument, kar v svojem bistvu, kljub svoji historični oddaljenosti, tudi je. Zelo težko je namreč komponirati za čembalo, če sam nisi čembalist. Velika večina ljudi namreč misli, da je čembalo skoraj enak klavirju. Čembalo je brenkalo s klaviaturo in je tako po svoji zasnovi blizu kitari ali lutnji. Zaradi izjemno bogatega alikvotnega zvočnega spektra kot tudi zaradi posebne tehnike igranja pa je mnogo bližje godalom kot klavirju. Imam srečo, da sem velik del življenja posvetil temu instrumentu in ga tako zelo dobro poznam. Ker sem nekdaj bil tudi saksofonist in ker občudujem akordeon, mi je ta zasedba pravzaprav zelo blizu. Predstavili bomo nekaj čisto nove glasbe za to nenavadno zasedbo."je velik izziv. Že nekaj časa intenzivno komponiram za čembalo in ga skušam predstaviti kot sodoben instrument, kar v svojem bistvu, kljub svoji historični oddaljenosti, tudi je. Zelo težko je namreč komponirati za čembalo, če sam nisi čembalist. Velika večina ljudi namreč misli, da je čembalo skoraj enak klavirju. Čembalo je brenkalo s klaviaturo in je tako po svoji zasnovi blizu kitari ali lutnji. Zaradi izjemno bogatega alikvotnega zvočnega spektra kot tudi zaradi posebne tehnike igranja pa je mnogo bližje godalom kot klavirju. Imam srečo, da sem velik del življenja posvetil temu instrumentu in ga tako zelo dobro poznam. Ker sem nekdaj bil tudi saksofonist in ker občudujem akordeon, mi je ta zasedba pravzaprav zelo blizu. Predstavili bomo nekaj čisto nove glasbe za to nenavadno zasedbo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
