Kultura

(INTERVJU) Klemen Brvar: Trenutno predlog strategije razvoja kulture v Mariboru kroži med občinskimi uradi in službami

Petra Vidali Petra Vidali
08.07.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Klemen Brvar
Andrej Petelinšek

Vodja Urada za kulturo in mladino ste postali maja lani, potem ko je osem let urad vodil kot v. d. Daniel Sajko. Kakšna je bila vaša motivacija?

"Tudi sam sem se spraševal, od kod je prišel impulz. V mariborski kulturi delam, odkar sem se vrnil s študija v Ljubljani. Več kot desetletje sem bil zaposlen v Mariborski knjižnici, vmes pa sem izpeljal tudi nekaj umetniških projektov v nevladniških vodah. Dobil sem vpogled v mehanizme delovanja in zakonitosti kulturne krajine. Hkrati se, kot zgodovinar po poklicu, veliko ukvarjam z mišljenjem tega mesta in njegovo preteklostjo. Opazil sem, da obstaja precej vrzeli, in videl možnosti izboljšav. Predvsem imam v mislih intenzivnejšo povezanost med zavodi, med nevladnim polom in institucijami ter med kulturo kot celoto in drugimi področji v mestu. Prepričan sem, da se da tukaj veliko narediti, a je seveda nekaj povsem drugega, ko vizija stopi v stik s silnicami, ki se stikajo na uradu. Zagotovo je to delo izziv."

Je že sam proces izbire streznitev? So izbirali vizijo ali prilagodljivost kandidatov?

"Težko rečem, ker nikoli prej nisem bil v podobni situaciji. V pripravo sem vložil precej dela, zato verjamem, da so bile v ospredju vizija, strokovnost ter zmožnost videti celoto in znotraj te javni interes. Urad vidim kot povezovalca, zagovornika, tudi kot branik mestne kulture. Po drugi strani pa je strokovna služba, ki udejanja smernice mestne politike. Urad tako vedno krmari med Scilo in Karibdo, kar je umetnost sama po sebi."

Slišala sem namreč, da naj bi bil župan Saša Arsenovič preverjal "borbenost" kandidatov, spraševal naj bi jih bil o njihovi sposobnosti ali pripravljenosti, da se "kot pitbuli" zoperstavijo "odjemalcem", če bo treba združevati, prestavljati, transformirati ustanove. Veste kaj o tem?

"Ne. Takšnih vprašanj ni bilo. Nisem dobil vtisa, da bi moral biti človek zgolj izvrševalec zamisli."

V preteklosti smo si - morda krivično - predstavljali, da se je urad "specializiral" za argumentiranje, zakaj ni mogoče ničesar spremeniti ali narediti. In predstavljali smo si - verjetno naivno -, da bi na čelu samo potrebovali odločno osebnost, pa bi se rešili vsi mariborski kulturniški problemi.

"Za nazaj stvari ne bi komentiral, to se mi tudi ne bi zdelo pošteno. Ključno se mi zdi razumevanje, kaj v resnici urad počne, kaj so njegova izhodišča in omejitve. Osnova so pravni gabariti, na katerih je utemeljen javni interes, torej zagotavljanje pogojev za celotno področje kulture v mestu, za raznolikost kulturnih vsebin, za njihovo dostopnost. Človek lahko pride z idejo, premišljeno z vseh možnih vidikov, a mora ta potem skozi primež pravnih in upravno-sistemskih mehanizmov, seveda je tukaj še razpoložljivost sredstev. Vsako zadevo, ki se je lotiš, je treba res maksimalno potiskati naprej. Iniciativ na tem področju je veliko in vseh ni mogoče uresničevati z enako intenziteto. Treba je izbirati in potem vztrajati, kar seveda zahteva svoj čas. To ni projektno delo, kakršnega smo vajeni, torej linearno delo od ideje do izvedbe, tukaj gre za konstantno vračanje, iskanje možnih poti. Uspehi se merijo na daljše časovno obdobje."

Kmalu po vašem prihodu, septembra lani, je začela delovati strokovna komisija za pripravo strategije razvoja kulture (SRK) v Mestni občini Maribor 2022-2026, ki bo nasledila lokalni program za kulturo, veljaven med letoma 2015 in 2020. V analitični fazi priprave je bila med drugim izvedena evalvacija preteklega lokalnega programa za kulturo. Zunanji spremljevalci nismo imeli občutka, da bi se program sploh izvajal, ampak ocena ni tako slaba. Se je zaradi lokalnega programa za kulturo res kaj premaknilo?

"Iz evalvacije je mogoče razbrati, katere stvari so se premaknile in katere se niso. Pa tudi razlogi za to. Marsikaj se je naredilo, četudi ne točno na način, kot je bilo predvideno. Razvojni dokumenti so v resnici žive tvorbe, saj so podvrženi različnim situacijam, spletom okoliščin. Skupina, ki je pripravljala novo strategijo, je upoštevala nauke iz prejšnje, ugotavljala je, kje so bili ključni zdrsi in zakaj se strategija ni bolj uveljavila. Cilj nove strategije je, da poda usmeritve, ki jih je mogoče uresničiti v naslednjih petih letih. Njena značilnost je, da ni nastajala na podlagi že fiksirane ideje, kam in kako naj bi se kultura v mestu razvijala, ampak so se iskali premisleki in pobude iz okolja. V participativni in analitični fazi je bilo vključenih dvanajst ciljnih skupin, od ustvarjalcev, producentov, splošne javnosti pa vse do mestnih četrti in krajevnih skupnosti. K sodelovanju so bili povabljeni tudi mestni svetniki. Svoj odtis je tako ali drugače pustilo več kot tisoč ljudi. Pobudam 'od spodaj' je osnovne razvojne usmeritve dodalo tudi vodstvo občine in te so v skladu s širšimi razvojnimi načrti mesta. Ugotavljamo, da so se želje enih in drugih v večini spojile in nastaja obetajoč razvojni amalgam."

V začetku maja je strokovna komisija naredila zadnjo piko. Mudilo se je, da bi program čim prej prišel v javno obravnavo. Kje je SRK zdaj?

"Sedaj potekajo procesi usklajevanja. Osnutek SRK je že usklajen z resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029. V mestu pa intenzivno nastaja več področnih strategij, pred kratkim je bila npr. sprejeta turistična strategija. Strategija razvoja kulture se prav tako v mnogočem stika in je vpeta v druga področja, ki imajo drugačne zakonitosti delovanja, zato so potrebna usklajevanja. Trenutno predlog SRK kroži med občinskimi uradi in službami."

Kdaj naj bi bila usklajena?

"Težko rečem, saj je področij usklajevanja kar nekaj."

Pred lokalnimi volitvami?

"Prizadevali smo si, da priprava in obravnava strategije ne bi padli v predvolilni čas. Vemo, da je to čas, ko so strokovni argumenti praviloma v drugem planu."

Andrej Petelinšek

Kulturni ustvarjalci in producenti so prepričani, da poznajo razlog zadrževanja SRK: neskladje med županovimi predstavami/željami/interesi in poudarki strategije. Najbolj izrazito naj bi mu bil SRK napoti pri zelo bližnjih načrtih z izselitvijo KC Pekarna. Lahko to komentirate?

"KC Pekarna je pereča mestna tema že dlje časa, saj se tukaj krešejo različni razvojni pogledi. S kulturnega pa tudi širše družbenega vidika zagotovo predstavlja prostor poseben kamenček v mozaiku mestne kulturne krajine, gre za unikum, ki izpostavlja urbani značaj mesta. Dokaz za to, da mesto prepoznava in ceni to, kar prihaja iz Pekarne, je podpora mnogim projektom in programom na občinskih razpisih. Občina tamkajšnjo skupnost podpira tudi s plačevanjem obratovalnih stroškov in z vzdrževanjem stavb. Edino možno pot iz različnih razvojnih predstav in usmeritev sam vidim v dialogu, torej pogovarjanju in predvsem poslušanju drug drugega."

O pomenu Pekarne se strinjamo, gre za vprašanje ohranitve matične lokacije. Kolikor sem obveščena, se SRK zavzema za ohranitev Pekarne na matični lokaciji in to utemelji s socialnimi in kulturnimi argumenti. Vemo tudi, da je želja ekipe Saše Arsenoviča, da se Pekarna preseli/izseli. Kje je pri tem mesto urada?

"Mesto je raznolik organizem in kultura eden od njegovih vitalnih organov. Skupnostno reševanje je vedno v pogovarjanju."

Še enkrat - ne mislite torej, da gre za zavlačevanje z obravnavo strategije, da ne bi upor Pekarne in njenih zagovornikov izbruhnil pred volitvami?

"Zagotovo je zmeraj smiselno, da se dialoški procesi vodijo v politično nepregretih razmerah."

Kako avtonomen je sploh Urad za kulturo in mladino v odnosu do vladajočih struktur? Oziroma kako relevantna je njegova vloga? Koliko ga župan upošteva?

"Najlaže je medsebojni odnos ponazoriti z znano prispodobo, da je moja svoboda omejena s tvojo svobodo. Kot vsi občinski uradi je Urad za kulturo in mladino strokovna služba, ki ima svoja pravila delovanja in dolžnosti, ki jih regulira tudi zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo."

Kakšne so bile izhodiščne premise SRK, katere osrednje cilje zasleduje in kako konkretni so ukrepi? Gre za opazno ali celo radikalno spremembo kulturnega modela?

"Dejstvo je, da je Maribor drugo največje slovensko mesto, ki ima delujoč kulturni sistem. Strategija tako išče načine, kako ta kulturni sistem dobro skalibrirati, da bi učinkovito deloval in produciral. Skozi to prizmo smo prišli do treh temeljnih strateških ciljev. Prvi je okrepitev statusa kulture v mestu in njene razvojne vloge. Še vedno se namreč dogaja, čeprav po mojem občutku manj kot pred leti, da je treba vedno znova utemeljevati, zakaj je kultura pomembna. Drugi cilj je zagotavljanje primernih pogojev za delovanje ustvarjalcev in producentov. V središču tretjega strateškega cilja pa je uporabniška izkušnja tako domačega odjemalca kulturnih vsebin kot turista. Eden od ciljev je zagotovo večja usklajenost dogajanja, recimo časovna razporejenost večjih dogodkov. Poudarek bo tudi na razvoju občinstev. Pred desetletjem, pospešek je najbrž dal projekt EPK, je prišlo do izrazitega razcveta nevladniškega pola kulture, ki pa mu ni v zadostni meri sledil razvoj publik. Ker se mora kultura za pozornost vse bolj boriti z drugimi področji, je treba občinstva razvijati sistematično. V strategijo je vključeno tudi spremljanje izvrševanja nekaterih ukrepov iz prejšnjega obdobja, ki so v teku. Eden se je medtem že realiziral, zaključen je razpis za umetniške ateljeje."

Kako konkretni pa so ukrepi za dosego želenih ciljev?

"Ukrepi, ki so v osnutku strategije, so zelo konkretni."

Zelo konkretna, vidna, infrastrukturna sprememba na področju kulture bo center Rotovž. Je že zasnovana organizacijska oziroma upravljavska struktura?

"Res je. Gradi se največji infrastrukturni projekt na področju kulture v Sloveniji, ki ga je mesto dolgo čakalo. Še pred tem pa se prav letos finalizira obnova kompleksa Minoriti z Vojašniškim trgom. Celotna četrt je namenjena prvenstveno kulturi. To je zanimiv, edinstven mozaik prizorišč v najstarejšem delu mesta, tik ob obzidju in ob Dravi. Njegov obseg presega kapacitete Lutkovnega gledališča in v interesu mesta je, da se potenciali prizorišč maksimalno in premišljeno izkoristijo. Hkrati mora Lutkovno gledališče ohraniti temeljno vlogo v kompleksu in nezmanjšano sofinanciranje ministrstva za kulturo. S to zaokrožitvijo dobivamo prvega od kulturnih centrov v mestu. Drugi, morda še bolj kompleksen skupek nastaja na Rotovžu, kjer bo prav tako šlo za edinstveno sobivanje treh entitet, Mariborske knjižnice, sodobnega dela Umetnostne galerije in art kina. Zelo pomembno je, kako bo zastavljeno upravljanje, da bodo ustanove ohranile svojo samobitnost in da bo hkrati zaživela sinergija med njimi."

Je torej za Minorite model upravljanja že določen?

"Na tem intenzivno delamo, nimamo prostora za napačne korake. Te infrastrukturne pridobitve bodo zagotovo vplivale na celotno kulturo v mestu. Dobivamo dva močna centra - ob SNG Maribor in KPC Narodni dom. Vsi skupaj se bodo najbrž morali dodatno profilirati, da bodo lahko opravljali vidno vlogo v mestni kulturi. To je ključna naloga prihajajočih let, pri kateri bo morala sodelovati celotna kulturna scena."

Ob letošnjem spreminjanju načina financiranja je odbor za kulturo pozval vodstvo Urada za kulturo k spoštljivemu odnosu do nevladnih institucij na področju kulture, saj so bile problematizirane spremembe sprejete brez posvetovanja z akterji. Skratka, problematika razpisov, nepravočasnosti, netransparentnosti ali nejasnosti se še kar vleče.

"Že dolgo obstaja na področju kulture pričakovanje, da se občinski razpisi posodobijo. Spremembe, ki smo jih naredili v programskem in projektnem razpisu, so bile potrebne, se pa zavedamo, da so imele posledice. Okrepili smo sredstva, namenjena kulturnim programom, ki so oblika redne dejavnosti in potrebujejo stabilnost, ter odpravili zgornjo mejo sofinanciranja programov. Strokovne komisije so programsko sofinanciranje potrdile tudi novim programom. Menim, da je v interesu mesta, da so javnega financiranja deležni najboljši in najbolj propulzivni programi in projekti. Med pripravo strategije je bila na temo razpisov s prijavitelji izvedena fokusna skupina, pri kateri smo prišli do iztočnic, v katero smer naj gredo posodobitve. Koraki, ki smo jih naredili, torej predstavljajo tranzicijo."

Ampak programsko povečanje je šlo seveda na račun zmanjšanja pri projektih. Denarja za kulturo ni več. Je sploh smiselno spraševati, ali računate na povečanje kulturnega proračuna?

"Na uradu si prizadevamo, da se sredstva povečajo. Predvsem je bistveno, da se sledi povečevanju programskih sredstev, tako za zavode kot na razpisih. Argument za to bodo tudi ugotovitve iz strategije. Kot sem že nakazal, na uradu vidimo dve poti za izboljšanje stanja na področju kulture. Ena je kalibriranje sistema, druga pa razvojni korak naprej. In brez dodatnih sredstev ta drugi ne bo mogoč."

Ali lahko producentom obljubite, da bo razpis za naslednje leto pravočasen?

"Na pravočasnost razpisov vpliva več spremenljivk. Letošnja ključna spremenljivka so volitve in formiranje mestnega sveta, ki bo sprejel proračun. Projektni razpis na področju kulture bo objavljen jeseni, njegovega zaključka pa žal ne moremo predvideti. Ob drugih spremembah razpisne politike želimo seveda zagotoviti tudi drugačno dinamiko."

Na otvoritvi Borštnikovega srečanja je župan v govoru omenil, da se bo treba zaradi precejšnjega nezadovoljstva o novem terminu festivala še pogovoriti. Se je mesto kot polovični financer festivala že angažiralo pri tem?

"V interesu mesta, ki je polovični sofinancer festivala, je, da je Borštnikovo srečanje čim bolj vpeto v mesto. Festival je vseslovenski in mednaroden, večina obiskovalcev pa so vendarle Mariborčanke in Mariborčani. Kolikor sem seznanjen, je do spremembe termina prišlo zaradi strokovnih in producentskih vidikov ter je večina gledališč s tem soglašala. In glede na aktualne podatke je bil letošnji obisk celo nekoliko višji v primerjavi s predcovidnim letom 2019. Je pa upad zaznati predvsem pri mladi publiki, o kateri vemo, da se iz nje generirajo novi ustvarjalci in obiskovalci gledališč in kulture. Vse to so argumenti, ki jih bo treba pretehtati. Ključni sogovorniki pri tem so ministrstvo za kulturo, ustanovitelj SNG Maribor in sofinancer festivala."

Jubilejni Lent se je zaključil. Vemo, kaj si želi producent - veliki oder na Dravi in seveda veliko financiranje. Kakšnega pa ga vidite na uradu?

"Mesto Festival Lent že leta sofinancira, četudi se sredstva zmanjšujejo. Brez dvoma gre ob Borštnikovem srečanju za ključni festival v mestu, ki je v marsičem gibalo festivalskega dogajanja in ga je tako treba tudi obravnavati. Logični razvojni korak se zdi, da se po preureditvi nabrežja Lenta festival spet intenzivneje dogaja ob Dravi."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?