Klara Širovnik
Doktorica Nike Kocijančič Pokorn kot profesorica deluje na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete in je v slovenskem prostoru vodilna prevodoslovka na področju književnega prevajanja. Strojno prevajanje besedil je nova realnost, ki odpira tudi vrsto pomembnih dilem. Bodo v prihodnje stroji prevajali cele knjige? Kakšne so odgovornosti založnikov in prevajalcev?
Prva težava, na katero naletimo pri strojnem prevajanju, so avtorske pravice. Orodja prevode gradijo na osnovi celega oceana avtorsko zaščitenih podatkov, pogosto naj bi "plenila" celo podatkovne zbirke, za katere nimajo dovoljenja ...
"Pravilno ugotavljate, da je kršenje avtorskih pravic eden osrednjih in nerešenih problemov, ki spremljajo razvoj strojnega prevajanja. Problematično je, da se nam zdi sprejemljivo, da lahko internetni velikani in podjetja, ki imajo v lasti družbena omrežja, zadržijo vse podatke, ki jih najdejo na spletu in ki jih tja naložijo uporabniki, potem pa na več načinov te podatke pretvorijo v finančna sredstva. To lahko jasno ponazorimo z uspehom Googlovega strojnega prevajalnika. Richard Baldwin opisuje, kako je Google leta 2016 sicer imel na področju strojnega prevajanja razvito tehniko strojnega učenja, manjkali pa so mu dobri in preverjeni prevodi izvirnikov, ki bi omogočili kvalitetno delovanje prevajalnika. To se je spremenilo, ko so leta 2016 Združeni narodi objavili na spletu skoraj 800 tisoč dokumentov, ki so jih prevedli najkvalitetnejši in najizkušenejši poklicni prevajalci v šest uradnih jezikov Združenih narodov: arabščino, angleščino, španščino, francoščino, ruščino in kitajščino. V istem obdobju sta tudi evropski in kanadski parlament ravno tako na spletu objavila večje količine izvirnikov, prevedenih v različne jezike. Google je takrat lahko prišel do kvalitetnih paralelnih prevodov besedil, ki so bili financirani z javnim denarjem, in tako omogočil kvalitetno delovanje Google Prevajalnika ter na ta način še okrepil podjetje, ki je eno najdobičkonosnejših na svetu. Prevajalci Združenih narodov in evropskih institucij ter drugih javnih služb pa niso dobili nobenega finančnega nadomestila za uporabo rezultatov njihovega dela in tudi nihče jih ni vprašal, ali se strinjajo s takšno uporabo njihovih prevodov. Menim, da bi morali vložiti večje napore v zagovarjanje stališča, da bi morali podatki, ki jih posameznik proizvede, ostati last tega posameznika."
Kakšne bi v tem kontekstu morale biti odgovornosti založnikov, ki izdajajo knjige - ki bodo v prihodnje morda v celoti strojno prevedene -, in na drugi strani prevajalcev, ki si s temi orodji morda že pomagajo?
"Mislim in upam, da ne bomo brali knjig, ki bi bile zgolj strojno prevedene. Prevajalniki namreč lahko ustvarijo tekoča, lahko berljiva besedila, ki pa so obenem pogosto netočna in napačna. Vsak prevod mora namreč preveriti strokovnjak, ki razume izvirnik in obvlada slovenščino, pozna tematiko, izhodiščno in ciljno kulturo, razume implicitne pomene, metafore in šale. Seznanjen mora biti z žanrskimi značilnostmi besedil v različnih jezikih, vedeti mora, kdaj se v slovenščini tikamo, kdaj vikamo ali morda onikamo, kakšna je razlika med pogovornim in zbornim jezikom, med standardnim in narečnim govorom v različnih okoljih. Pisatelji pogosto tudi poskušajo ubesediti nekaj, česar še ni bilo ubesedeno, ali pa se izražajo na popolnoma nov, še ne viden način. Pogoste so tudi navezave na predhodna besedila in aluzije. V teh primerih se strojni prevajalnik slabo obnese. To ne velja samo za literarna besedila. Pred kratkim smo v razredu prevajali političen komentar, ki je predčasno prekinitev dopusta Borisa Johnsona na Karibih in njegovo hitro, čeprav neuspešno, vrnitev na britansko politično prizorišče ob odstopu Liz Truss, primerjal z Leninovim prihodom v Rusijo leta 1917 v zapečatenem vagonu. Prav vsi strojni prevajalniki so 'sealed carriage' prevajali s 'kočijo', medtem ko so študentje s svojim zgodovinskim znanjem našli ustreznejše rešitve. Če pa se bodo na trgu res znašla gola strojno prevedena besedila, se bo to videlo in bomo morali reagirati bralci in se temu upreti, prav tako kot se potrošniki uprejo, če jim nekdo ponudi polizdelek za ceno končnega izdelka."
"Mislim in upam, da ne bomo brali knjig, ki bi bile zgolj strojno prevedene. Prevajalniki namreč lahko ustvarijo tekoča, lahko berljiva besedila, ki pa so obenem pogosto netočna in napačna"
Bi morali od založnika zahtevati, da zagotovi informacije o tem, kako je bil prevod opravljen? V enem od besedil, ki analizirajo vpliv umetne inteligence na prevajanje, sem zasledila celo predlog, da bi avtorji lahko zavrnili, da se njihova besedila prevajajo s pomočjo umetne inteligence … Je pa seveda vprašanje, komu je to v času, ki teži k "poceni" rešitvam, še sploh v interesu.
"Predlog, da bi zavračali prevode zaradi tega, ker bi prevajalec uporabljal pomoč umetne inteligence, se mi ne zdi uresničljiv. Strojni prevajalniki so namreč zgolj eno izmed orodij, ki jih ima prevajalec na razpolago. Podobno, kot je nesmiselno pričakovati, da prevajalci pri svojem delu ne bi uporabljali slovarjev, tudi ne moremo zahtevati, da ne uporabijo vsega, kar jim je na voljo, da ustvarijo prevod hitreje in bolje."
Povezovanje književno-prevajalskih društev, zbiranje podatkov o delovnih pogojih in gmotnem položaju književnih prevajalcev, o spoštovanju avtorskih pravic in izobraževanju prevajalcev bo zagotovo nujno. Do kolikšne mere študente že usposabljate in izobražujete v tej smeri (in do kolikšne mere se tudi na fakulteti umetno inteligenco obravnava kot orodje ali pa kot tekmeca)?
"Študentke in študente seznanjamo z delovanjem stanovskih društev, enkrat letno povabimo tudi predstavnike društev, da predstavijo svoje delovanje študentom. Protest posameznika se z lahkoto presliši, zato je pomembno, da združujemo svoje moči in glasove. Obenem natančno spremljamo razvoj poklica in zaposljivost naših diplomantov. Tako ugotavljamo, da se število prevajalcev v institucijah EU zmanjšuje (čeprav ne popolnoma zapira: v letu 2021 so institucije EU vseeno zaposlile 65 in v letu 2022 59 novih prevajalcev), vendar pa se obenem povečuje število zunanjih sodelavcev, ki jih Unija najema za prevajanje. Dela pa je vedno več (prevajalci in prevajalke Evropske komisije so leta 2013 prevedli okrog dva milijona strani, leta 2022 so jih prevedli že dva milijona in pol) – brez strojnih prevajalnikov bi potrebovali še večjo vojsko prevajalcev in prevajalk, kot jo že imajo. Ti prevajalci uporabljajo strojni prevajalnik, vendar pa strojne prevode vedno preverijo prevajalci, ki tudi prevzamejo odgovornost za končno besedilo.
Zaradi tega na oddelku od prvega letnika naprej študentke in študente seznanjamo z razvojem različnih prevajalskih orodij in pri prevajalskih vajah tudi uporabljamo strojne prevajalnike ter se pogovarjamo o etičnih dilemah, povezanih z razvojem strojnih prevajalnikov. Tako primerjamo različne strojne prevajalnike med sabo (nekateri prevajalniki bolje delujejo pri določenih tipih besedil in slabše pri drugih) in ugotavljamo njihove prednosti in pomanjkljivosti. Obenem pa vseeno tudi izobrazimo prevajalce, da znajo prevesti besedilo brez strojne pomoči. Naš cilj je, da izobrazimo diplomante, ki so boljši od strojnih prevajalnikov. Zavedamo se, da nedvomno z uporabo strojnih prevajalnikov skrajšamo čas, ki ga potrebujemo za izdelavo prevoda, obenem pa ugotavljamo, da je pri vsakem prevodu nujno potrebna intervencija strokovnjaka. Če smo včasih govorili o strojno podprtem prevajanju, potem o človeško podprtem prevajanju, moramo sedaj govoriti o ekspertno podprtem prevajanju. Boljši kot so prevodi, ki jih naredi strojni prevajalnik, večje strokovnjake zahteva pregled končnega besedila, ki jih ne sme zmesti lahko berljiv (a pogosto netočen) rezultat."
Vse krajši roki za oddajo in zdaj še vpliv novih orodij v delo prevajalcev zagotovo vnašajo tudi veliko napetosti, ki je škodljiva za zdravje ljudi v tem poklicu. Do kolikšne mere že čutite oprijemljive učinke večjega vpliva novih orodij in do kolikšne mere so jih, po vašem vtisu, že posvojili tudi slovenski prevajalci?
"Slovenski prevajalci zelo hitro vnesejo nova orodja v svoje delovno okolje. Tako so strojni prevajalniki že dalj časa prisotni na našem trgu dela – tudi na področju literarnega prevajanja. Problem ni pri prevajalcih – zdi se, da bomo imeli še največ dela z uporabniki, ki mislijo, da je prevod, ki ga izdela stroj, že dovolj dober za uporabo. Mnogi so prepričani tudi, da vzame popravljanje takega prevoda malo časa – vendar pa vsi tisti, ki smo že urejali in popravljali strojno prevedena besedila, vemo, da je to delo zelo kognitivno zahtevno in utrujajoče ter tudi zamudno. In zato mora biti tudi temu primerno ovrednoteno.
Na trgu pa se tudi že pojavlja potreba po novih, kreativnih prevodih: naročniki iščejo strokovnjake, ki znajo ustvariti prepričljivo marketinško besedilo, ki zna pritegniti kupce, ali spletne strani, ki so takšna, kot jih pričakujejo bralci v ciljni kulturi. Še posebej pa je ta kreativnost pomembna pri literarnih prevodih in prevodih kompleksnejših, teoretičnih besedil."
Kakšni pa so pozitivni vplivi novih orodij? Veliko književnih urednikov govori (zgolj) angleško in to na nek način tudi oži pogled na svetovno književnost, ker se za prevode kvalificirajo predvsem dela velikih, nam bližnjih jezikov. Morda strojna orodja, s katerimi si lahko prevajamo, širijo horizonte na tem področju?
"Razvoj strojnih prevajalnikov ima mnoge pozitivne posledice – čas za izdelavo prevodov se je skrajšal, kar pomeni, da bomo bralci lahko prišli do prevodov v slovenskem jeziku kmalu po izidu izvirnika. Obenem pa se bo tudi to poznalo na prevajalskem trgu: če sedaj še vedno najdemo posameznike, ki so brez potrebnega jezikovnega, kulturnega in besedilnega znanja s pomočjo jezikovnih tehnologij še nekako životarili na trgu, ti ne bodo več dobili dela. Kdo bi najemal nekoga, ki je slabši kot prevajalnik in ki zna le pritisniti na tipko? Ostali bodo le strokovnjaki, ki bodo znali ustvariti besedila, ki bodo ustrezala svojemu namenu, bodo točna in ustrezna ter obenem izvirne stvaritve v slovenščini. In prav je tako."
