Po lanskem neobičajnem letu se bolj ali manj v stare tirnice vrača tudi Grossmanov festival, ki se že 17. leto osredotoča na žanrsko kinematografijo. Letos bodo, drugič zapored, projekcije filmov ponudili tako v Ljutomeru kot Ormožu. "Ker ti naši kraji ne premorejo toliko kulturne infrastrukture smo s tem dobili možnost za prikaz obsežnejšega programa, filmski program pa je tudi bolj dostopen za obiskovalce, saj se projekcije filmov manj prekrivajo," pojasnjuje programski vodja festivala Tomaž Horvat. Projekcije filmov si tako lahko obiskovalci ogledajo na skupno šestih prizoriščih - do 18. julija v Ormožu ter od 20. do 24. julija v Ljutomeru.
Vrhunci festivala
Občinstvu bodo skupno ponudili 36 celovečernih filmov, 34 kratkih filmov in 9 dokumentarcev, veliko brezplačno in na prizoriščih na prostem. In čeprav je po Horvatovih besedah med njimi težko izpostaviti le peščico, vsekakor izstopajo retrospektive, posvečene glavnima gostoma festivala, scenaristu, režiserju in producentu Garyu Shermanu in režiserju, producentu in založniku Williamu Lustigu, ki sta tudi letošnja prejemnika častnega Hudega mačka za življenjsko delo. Od samih začetkov je namreč značilnost festivala, da je na njem prisotna večina avtorjev prikazanih filmov, kar je redkost pri nas. In letos se ti ponovno vračajo. Med vrhunce festivala tako uvrščajo tudi današnji Shermanov master class ob 17. uri v Grajskem kinu Ormož. V četrtek bo javni pogovor na Glavnem trgu v Ljutomeru potekal z Lustigom, naslednji dan pa na isti lokaciji znova še s Shermanom. "Izpostavil bi še južnokorejsko retrospektivo grozljivega filma. In seveda Hude mačke. To je naš glavni tekmovalni program, v katerem strokovna žirija izmed najboljših filmov aktualne produkcije, ki jih prikazujemo, izbere najboljši žanrski film leta," o vrhuncih festivala še pravi Horvat.
Osnovno vodilo je kakovost
Kljub temu, da festival močno povezujejo z grozljivkami, te, pravi Horvat, niso v središču pozornosti, čeprav jim je resnično posvečen del programa: "Imamo precej trilerjev, znanstvenofantastičnih filmov, grozljivih komedij in drugih. Naše osnovno vodilo je vsekakor kakovost. Zanima nas način, na katerega podajajo zgodbo, novi vizualni prijemi. Ali pa filmi izstopajo po tem, da so festivalske uspešnice, da prihajajo izpod rok določenih znanih režiserjev. Osnova vsega pa je kakovost in seveda ta žanrski predznak." Žanrska kinomatografija do začetka Grossmanovega festivala leta 2005 po Horvatovih besedah nekako ni imela odprte poti do Slovenije: "Tako, da smo si tu našli tržno nišo, ki mislim, da smo jo več kot uspešno zapolnili, glede na to, da smo sedaj eden izmed vodilnih festivalov na območju JV Evrope."
Prvi mimovoz zombijev
V letošnji izvedbi festivala pa znova ponujajo tudi bogat spremljevalni program. Čeprav ga je, kot pravi Horvat, tudi letos nekoliko manj, kot so bili obiskovalci vajeni pred pandemijo: "Letos je zato večji poudarek na strokovnih delavnicah. Znova smo začeli uvajati koncerte. Vračajo se tudi vinske degustacije. V nekoliko omejeni obliki pa bo potekala tudi naša zombi parada." Slednja, ena od prepoznavnih pečatov festivala, bo tokrat prvič potekala v obliki edinstvenega mimovoza zombijev, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Citroën klubom Slovenije in Ustvarjalnim društvom ART klub 7 iz Gornje Radgone. "Gre za zombi povorko na štirih kolesih, s starodobniki, na katero bodo tekom zadnjega dneva festivala vabljeni tudi obiskovalci. V starodobnih zombmijih se bodo lahko pridružili šoferjem zombijem in se popeljali od Ljutomera do Ormoža, s postanki v naših prleških goricah, v Jeruzalemu. In se po turi, ki traja okoli dve uri, vrnili. Za zaključek pa bo ob 18. uri celoten kontingent opravil še na zadnjo povratno vožnjo. Zombijev zagotovo znova ne bo manjkalo."