(FOTO) Razstava slovenskega slikarstva na Dunaju: Svet v barvah - in spoštljivem prepoznavanju

Nocoj je bila slavnostna dvorana Galerije Spodnji Belvedere na Dunaju veliko premajhna za vse, ki so prišli na otvoritev razstave slovenske umetnosti, ki sta jo pripravila Narodna galerija Slovenije in Belvedere. Slovesnost z obema predsednikoma držav, Alexandrom van der Bellnom in Natašo Pirc Musar, ter drugimi visokimi gosti so morali prenašati na ekranih v natrpanih sprejemnih prostorih galerije.

Sto trideset del, ki vsa še nikoli niso bila razstavljena skupaj

Generalna direktorica Belvedera Stella Rolling je izpostavila sijajno sodelovanje obeh galerij, osrednjih kustosov, iz Narodne galerije njene direktorice Barbare Jaki in Michela Mohorja, iz Belvedera pa Markusa Fellingerja. "Raziskave, opravljene v okviru priprav na to razstavo, so prinesle številna nova spoznanja. Zdaj imamo veliko bolj niansirano sliko vpliva slovenskih umetnikov na Dunaju in bolje razumemo njihove povezave z avstrijskimi kolegi in institucijami, kot je Belvedere. To je odprlo tudi nove umetnostnozgodovinske poglede na slovensko slikarstvo in poudarilo sodobnost na razstavi predstavljenih umetnikov," je med drugim izpostavila. To ni samo novo poglavje v razumevanju slovensko-avstrijskih umetniških odnosov, temveč tudi še nepovedana zgodba v srednjeevropski kulturni zgodovini.

Barbara Jaki je spomnila, da je Dunaj bil alma mater slovenskih intelektualcev in slikarjev, ki jih je izoblikoval študij na tamkajšnji likovni akademiji. Stalno zbirko v Zgornjem Belvederu bogatita dva slovenska umetnika, Jožef Tominc in Ivan Grohar, ki sta seveda obširneje zastopana na tokratni razstavi. Na njej je 130 del slovenskih in avstrijskih slikark in slikarjev, med njimi tudi najbolj ikonična, kot sta recimo Groharjev Sejalec ali Poletje Ivane Kobilca. Dela prihajajo večinoma iz Narodne galerije, nekatera pa so iz drugih galerij – iz Umetnostne galerije Maribor je Groharjeva Kapelica, ustanovna slika galerije tako rekoč – in iz privatnih zbirk. Umetnost raste iz okoliščin in jih hkrati presega. Ta razstava priča tudi, da umetnost povezuje in odpira vrata tudi za druga področja.

Kako so dunajski kritiki videli slovenske impresioniste

Pred 121 leti, leta 1904, je bila razstava v Dunajski galeriji Miethe. Pokazalo se je, da je bila to prelomnica za generacijo umetnikov, rojenih v šestdesetih letih 19. stoletja, ki so si z moderno slovensko umetnostjo prizadevali za nacionalno prepoznavnost v večnacionalni monarhiji. Markus Fellinger je rekel, da so kritiki takrat z začudenjem odkrili, da imajo ti umetniki kaj pokazati. Prepričan je, da bodo tudi ob razstavi Svet v barvah to potrdili. Z veseljem je odkrival dela Jurija Šubica, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilca, Antona Ažbeta in "mladih" iz Galerije Miethe, se pravi Jakopiča, Groharja, Jamo, Sternena. Osrednja tema razstave je značilnost slovenskega slikarstva okoli leta 1900 - intenzivno ukvarjanje z barvo. Redko je bilo preučevanje njenega dekorativnega učinka, simbolike, izrazne moči in tehnične uporabe v središču umetniškega dogajanja v tolikšni meri kot v slovenskem slikarstvu tega obdobja.

Veleposlanik Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina se je v govoru spomnil, kako je s katalogi stopil v Belvedere in začel uresničevati idejo, ki jo je dolgo nosil. "Sliko" sta seveda dokončali obe galeriji, slovenska in avstrijska. Svet v barvah je pozdravil z mislijo, da ne smemo sprejeti črno-belega sveta in se bati narediti novega koraka.  

Več kot dodatni lepi razgledi z Belvedera

Nataša Pirc Musar je začela govor z Radetzky maršem. Radetzkega ne povezujemo z vojno, temveč z glasbo. In ko marš slišimo pri nas, se spomnimo, da je bil feldmaršal nekoč častni občan Ljubljane, ker ji je podaril Tivoli. Se pravi tisto, kar povezuje Moderno in Narodno galerijo pa Grafični center …  Radetzkemu je Ljubljano že prej "naslikal" njegov oficir, sicer pa slikar Anton Karinger, prav tako zastopan na razstavi. "Naš spomin na Radetzkega je triumf umetnosti nad vojno," je rekla predsednica države. Umetniki se s to razstavo vračajo v mesto, ki je bilo, tako ali drugače, izhodiščna točka njihovega umetniškega potovanja. Tako kot Barbara Jaki je tudi ona spomnila na pomembne slovenske znanstvenike, mecene in umetnike, ki jih je Dunaj oblikoval, oni pa njega, od Jurija Vege, Žige Zoisa, Jerneja Kopitarja, Jožefa Stefana, Franceta Prešerna … "Ta razstava prinaša barvo in svetlobo vsem generacijam prebivalcev Dunaja, rojakom, ki tu študirajo ali živijo, sonarodnjakom na Koroškem in Štajerskem, obiskovalcem Avstrije in tistim, ki v Belvederu iščejo Klimtov Poljub. Posebej me veseli, da bomo za tiste, ki se vsak dan sprehajajo ob Fabianijevi Artariji ali Uraniji in Plečnikovi Zacherlovi hiši, odpirali več kot dodatne lepe razglede z Belvedera."

Bogata preteklost in inspirativna sedanjost

Tudi ona se je posebej zahvalila Alexandru van der Bellnu, da je počastil razstavo z obiskom. Z govorom je potrdil posebno naklonjenost. "V središču tokratnega obiska predsednice države je razstava. A umetnost in kultura sta redko, žal preredko, povod za bilateralna srečanja," je začel. Slovenska in avstrijska kultura sta tesno povezani. Razlog za to je nekdanja skupna država, a tudi sedanja slovenska manjšina v Avstriji, ki bistveno prispeva k sodobni avstrijski umetnosti. Predsednik je spomnil na Majo Haderlap in Florjana Lipuša. Priznal je, da umetnikov iz obdobja, ki ga obravnava razstava, večinoma ne pozna. Plečnika že. Z veseljem je izpostavil, da je bila Ivana Kobilca leta 1897 prva ženska, ki je zastopala Avstrijo oziroma avstro-ogrsko monarhijo na Beneškem bienalu.  A tudi sodobni umetniki, ki živijo v Sloveniji, mu niso tuji. Ponosen je, da je lahko pred petimi leti osebno izročil avstrijsko mednarodno nagrado za književnost Dragu Jančarju. Njegova prevajalka v nemščino, prav tako izvorno Mariborčanka, Daniela Kocmut, pa je dobila pred dvema mesecema literarno nagrado exil. Podeljujejo jo za v nemščini napisana dela avtorjem ali avtoricam, katerih materni jezik ni nemščina. Pa seveda se je spomnil Borisa Podrecce, ravno mu je napisal voščilo za 85. rojstni dan.

Avstrijo in Slovenijo povezujeta bogata preteklost in inspirativna sedanjost. Pod včasih nemirno dnevno politiko teče miren in močen tok umetniškega in znanstvenega sodelovanja, je sklenil predsednik Avstrije in z veseljem odprl razstavo, ki bo na ogled do 25. maja.