Dunajski slavnostni tedni: Jubilejno slovesno v Državni operi

Eden največjih svetovnih festivalov, Dunajski slavnostni tedni, je tudi letos ponudil od 10. maja do 16. junija vrsto kulturnih dogodkov: od gledaliških in plesnih predstav, koncertov (letos v dvoranah Koncertne hiše), filmov, razstav, simpozijev na kar 27 prizoriščih avstrijske prestolnice. Festival pa ni kot do zdaj sledil skupnemu motu ali temi, kot je poudaril novi intendant festivala Christophe Slagmuylder.
Posebne slovesnosti so bile v času letošnjih Slavnostnih tednov v Državni operi ob njeni 150-letnici. Poleg opernih in baletnih predstav so prireditelji pripravili razstave, simpozij, monografije, posebne zgoščenke s posnetki nekdanjih najpomembnejših uprizoritev. Današnjo stavbo na Ringu, za katero sta načrt izdelala August Sicard von Sicardsburg in Eduard van der Nüll, so odprli 25. maja 1869 z Mozartovo opero Don Giovanni. Državna opera je bila 1944. ob bombardiranju porušena in kar enajst let je trajala njena obnova. Obnovljeno stavbo so odprli 4. novembra 1955 z Beethovnovo opero Fidelio. Na otvoritveni predstavi je nastopil tudi dolgoletni član te opere, slovenski tenorist Anton Dermota. Prav 25. maja so letos počastili 150. obletnico z uprizoritvijo opere Žena brez sence Richarda Straussa in se spomnili tudi 100. izvedbe te opere, ki je po besedah znanega opernega komentatorja Marcela Prawya najboljša Straussova opera ali opera vseh oper. Richard Strauss je bil prav pred 100 leti (po Gustavu Mahlerju) umetniški vodja Državne opere. Sledili so mu Karl Böhm, Herbert von Karajan, Josef Krips, Hans Knappertsbusch, Adam Fischer, Zubin Mehta, Fabio Luisi, Andris Nelsons, Nikolaus Harnoncourt, Claudio Abbado idr. Med številnimi gostujočimi dirigenti so bili tudi Leonard Bernstein, Carlos Kleiber, Riccardo Muti in še mnogi drugi.

Slovenci in Dunajska državna opera

Tokratno uprizoritev je vodil eden danes najuglednejših dirigentov, stalni gost na Dunaju, v Salzburgu, Bayreuthu in umetniški vodja Dresdenske državne kapele Christian Thielemann. V Državni operi so včasih nastopali najslavnejši operni pevci. Med živečimi so čestitali vodstvu opere nekdanji in tudi še danes nastopajoči umetniki: Christa Ludwig, Gwyneth Jones, Aida Garifulina, Anja Harteros, Michael Schade, Nina Stemme, Krassimira Stoyanova, Ana Netrebko, José Carreras in Plácido Domingo. Vodstvo Državne opere je med omenjenimi posebno zahvalo izreklo mezzosopranistki Christi Ludwig (1928), ki je od leta 1955 več desetletij oblikovala številne like v Mozartovih, Verdijevih, Straussovih, Wagnerjevih pa tudi novejših operah. Spominjam se njenih vrhunskih kreacij Lady Macbeth ali maršalice v Straussovem Kavalirju z rožo pa tudi v operi Obisk stare gospe avstrijskega skladatelja Gottfrieda von Einema. Ludwigovi so podelili naslov Komorne pevke in častne članice Državne opere.
Med slovenskimi umetniki so bili stalni člani Državne opere basist Julij Betteto, tenorist Josip Gostič, mezzosopranistki Marjana Lipovšek in Bernarda Fink, ki sta prav tako prejeli naziv Komorne pevke. Mezzosopranistka Monika Bohinec je od septembra 2011 v tej ustanovi angažirana kot solistka. Kot gostje so nastopali še tenorist Janez Lotrič in sopranistka Bernarda Bobro. Od dirigentov pa je gostoval Marko Letonja. Posebno počaščen je bil tudi mariborski umetniški vodja baleta SNG Maribor Edward Clug, ki je lani postavil na oder mariborsko predstavo Peer Gynt za balet Državne opere in Dunajskih filharmonikov.

Premiera Verdijeve opere Otello

Kot zadnjo premierno uprizoritev v iztekajoči se sezoni so v Državni operi na Dunaju uvrstili v spored predzadnjo Verdijevo operno stvaritev Otello (20. junija). Po več kot 130 letih od praizvedbe je pri glasbenih poznavalcih obveljalo mnenje, da je Verdijev Otello (dramma lirico oziroma lirična drama) največja italijanska tragična opera 19. stoletja in zmagoslaven odgovor italijanske umetnosti na grozečo prevlado nemške oblasti v glasbi. Z Otellom je Verdi v glasbi popolnoma uresničil svoj cilj, za katerega si je ves čas ustvarjanja prizadeval: ustvariti veliko glasbeno odrsko obliko (to je postopoma gradil že od opere Macbeth prek Plesa v maskah, Simona Bocanegre in Don Carlosa) in pri tem ohraniti avtohtonost italijanske opere. V Otellu se je oddaljil od numerične delitve na tekstovno, dramaturško in glasbeno zaključene točke in povezal glasbene prizora – brez cezur – v celoto. S tem pa je ustvaril celoto za prehod iz tako imenovane "spevne" opere h glasbeni drami. Orkester je v Otellu enakovreden pevskim glasovom in je zvočno znatno bogatejši kot v prejšnjih operah ter zelo slikovito izraža različne občutke in razpoloženja.
Tokratno predstavo (osmo uprizoritev Otella v državni operi) je režiral Adrian Noble, ki je dogajanje – skupaj s scenografom Dickom Birdom – prestavil s konca 15. stoletja na začetek 20. Pri tem je prikazal napetosti, ki so vladale med ciprskimi domačini in tujimi beneškimi vojščaki. Dodatno pa so režiserja in scenografa navdihnila nasprotja skandinavskih dramatikov in slikarjev glede teme ljubosumja, ki jo je Shakespeare imel za najnevarnejše človekovo čustvo.
Predstavo 24. junija je vodil korejski dirigent Myung-Whun Chung (na Dunaju je debitiral leta 2014 v Simonu Bocanegri). Orkester je vodil suvereno in izdelal tudi najmanjše detajle, vendar pa je pretiraval pri izvedbi dinamičnih kontrastov. Ponekod je bil orkester preglasen in je pokrival pevce, na primer monolog Jaga Credo in un Dio v drugem dejanju, ki ga je sicer ruski baritonist Vladislav Sulimski zelo dobro poustvaril. V vlogi Desdemone se je predstavila mlada ukrajinska sopranistka Olga Bezsmertna. Njen glas zveni sijajno, še posebno v pianissimih, in je lepo zapela znano pesem o vrbi in molitev Ave Maria v 4. dejanju. Žal smo njeno petje "po zaslugi" dirigenta komaj slišali. Že na začetku prvega dejanja smo pri izvedbi ariosa Esultate opazili, da je tenorist Aleksanders Antonenko iz Latvije indisponiran, za kar so ga v prvem dejanju opravičili.
Od izvajalcev manjših vlog je po svoji pevski stvaritvi vloge poslanika Beneške republike Lodovica izstopal južnokorejski basist Jongmin Park. Operni zbor je bil pod vodstvom dolgoletnega zborovodje Thomasa Langa zelo dobro naštudiran, pridružili so se mu tudi mladi pevci operne šole Državne opere.