Danes, 20. aprila leta 2020, smo prešli v drugo polovico Petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG:: 1995-2045!" je sporočil Dragan Živadinov.
20. aprila leta 1995 ob 22.00 je štirinajst igralk in igralcev odigralo gledališko predstavo NOORDUNG::1995-2045. Prva ponovitev predstave NOORDUNG::1995-2045 je bila deset let kasneje, leta 2005, na isti dan, ob isti uri, z istimi igralci, uprizorjena z istim tekstom v Zvezdnem mestu. Druga ponovitev predstave je bila deset let kasneje, leta 2015, uprizorjena na isti dan, ob isti uri, z isto metodo, v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. "Tretja ponovitev bo leta 2025, četrta bo leta 2035 in zadnja, peta, bo leta 2045. Ko bo kdo od igralcev v desetletnem intervalu umrl, ga bomo v njegovi mizansceni nadomestili z daljinsko vodenim znakom (bodoča biomehatronska antena in umetniški satelit umbot). Če bo umrla igralka, bo njeno repliko nadomestila melodija, če bo umrl igralec, bo njegovo repliko nadomestil ritem. Leta 2045 bodo na odru samo še štirinajst zankov, abstraktov za telesa igralcev, in glasba, ki bo nadomestila njihove replike. Leta 2045 bo Dragan Živadinov namestil štirinajst abstraktov, umbotov, na ekvatorialni orbiti. Tako bodo ti postali umetniški sateliti!"
Živadinov je spomnil tudi na recepcijo projekta. Ko je režiser leta 1991 na peturni tiskovni konferenci prvič predstavil petdesetletni gledališki načrt, ki naj bi ga začel uprizarjati leta 1995, se je večini zdel kot šala. Nekateri so ga imeli za norost, drugi za konceptualno menifestativno umetniško izjavljanje, v najboljšem primeru pa je vse skupaj zvenelo kot mit, ki pa je počasi postajal realnost, je zapisala Marina Gržinić.
Leta 1998 je Živadinov uradno že postal kandidat kozmonavt v centru za usposabljanje kozmonavtov Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu pri Moskvi. V naslednjem letu je izvedel skupaj z Dunjo Zupančič prvo celostno gledališko predstavo v breztežnosti - Biomehanika Noordung. Na začetku drugega desetletja 21. stoletja je s sodelavcema Miho Turšič in Dunjo Zupančič zgradil in vzpostavil Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
