Prvič po 8. avgustu lani, ko je bil obsojen na ptujskem okrožnem sodišču, bi moral Silvo Drevenšek ponovno sesti na zatožno klop. In sicer na mariborskem višjem sodišču, kjer je potekala pritožbena seja. Trojni morilec Drevenšek danes ni zapustil svoje zaporne celice, sejo so zato izpeljali v njegovi odsotnosti. Javnega izreka odločitve sodišča Drevenšek ni zamudil. Senat, ki mu predseduje višja sodnica Barbara Nerat, ga bo namreč izdal pisno.
Ptujski prvostopenjski senat, ki mu je predsedovala sodnica Katja Kolarič, je Drevenšku avgusta lani za vsak umor določil kazen 29 let zapora, za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje štiri leta zapora, enotna kazen je znašala 30 let zapora. Izrečena kazen je nezadostna, je prepričana višja tožilka Teja Kukovec Belšak. V obširni pritožbi je danes nizala razloge, zakaj bi moralo višje sodišče spremeniti nepravnomočno sodbo in kazen spremeniti v dosmrtni zapor.
Prvi, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor
Silvo Drevenšek je bil prvi obtoženi v zgodovini samostojne Slovenije, ki mu je bil dosojen dosmrtni zapor. Nepravnomočno sodbo je - zaradi procesne napake predsednika senata Marjana Strelca - pozneje razveljavilo mariborsko višje sodišče. Postopek se je moral odviti od začetka.
Tožilka Teja Kukovec Belšak je prepričana, da je ptujsko sodišče avgusta lani podcenilo težo storjenih kaznivih dejanj. Drevenšek je 25. decembra 2020 v Gerečji vasi zagrešil morilski pohod, je izpostavila. Iz koristoljubja ter na grozovit in zahrbten način je najprej umoril nekdanjo partnerico Mojco Lešnik, zatem z okrvavljenim nožem odšel čez cesto v hišo njenih staršev Jožice in Branka Lešnika in pred očmi svojega štiriletnega sina umoril še njiju. V žrtve je zabadal tako silovito, da jim je lomil rebra in kosti.
"Izkazal je visoko stopnjo brezbrižnosti in vztrajnosti, od načrta ga ni moglo nič odvrniti, niti prošnje in moledovanje sina, da naj odneha," je spomnila tožilka. "V sodni praksi ne poznamo primerljivega primera. Dogodek odstopa od vseh do zdaj znanih tovrstnih kaznivih dejanjih v Sloveniji." Po prepričanju obtožbe je sodni postopek nesporno dokazal, da je Drevenšek dejanje načrtoval, saj ga je predhodno napovedoval in žrtve ustrahoval z grožnjo, da se bo zgodilo nekaj hudega na predbožični večer, na obletnico selitve v novo hišo. "Lani je bilo lepo, letos pa bo tekla kri," jim je sporočil. Zato so se 24. decembra 2020 umaknili na varno. Drevenšek je svoj načrt udejanjil naslednje popoldne, ko je s SMS-sporočilom, da naj pride po darilo za sina, k sebi v hišo zvabil nekdanjo partnerko.
Obžalovanje je bila le obrambna taktika
Življenja obenem ni vzel v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, kot je skušala dokazati obramba. Z alkoholnimi pijačami se je namreč opijal šele po dejanju, z namenom razbremenitve odgovornosti. "Njegovo obžalovanje na glavni obravnavi ni bilo iskreno, to je bila le njegova obrambna taktika," je še dodala. Prav tako je nesmiselno slediti njegovemu zagovoru, da je bil med dejanjem pod vplivom črne magije in da so ga temne sile potisnile v to, da je trem povsem nedolžnim ljudem vzel življenje.
Tudi Drevenškov zagovornik se je pritožil na prvostopenjsko sodbo. Po njegovem prepričanju niso bili izpolnjeni zakonski znaki umora, ker sodišče ni izvedlo dokaza, da so bila dejanja storjena na grozovit, zahrbten način ali iz koristoljubja, prav tako ne zaradi morilske sle ali maščevanja. "Če odvzem življenja ni obremenjen s temi zakonsko predpisanimi elementi, gre za kaznivo dejanje uboja," je vztrajal odvetnik Andrej Kac, ki si prizadeva izničiti tudi izvedenska mnenja v spisu, iz katerih izhaja, da Drevenšek v času storitve dejanja ni bil v stanju bistveno zmanjšano prištevnosti zaradi predhodno zaužitih alkoholnih pijač.
