Skupno mu je nakazala 46 tisoč evrov, so sporočili z mariborske policijske uprave. Ob tem spletne uporabnike in uporabnice opozarjajo, naj ne nasedajo prevaram in dopisovalcem, ki se predstavljajo pod različnimi krinkami in izgovori, zakaj ne morejo do denarja. Predstavljajo se kot zdravniki, vojaki na mirovni misiji ali kot nesrečni vdovci na naftni ploščadi, v resnici pa se za to krinko lahko skriva kriminalec.
Za tovrstne tako imenovane ljubezenske prevare je značilno, da želijo storilci z žrtvijo navezati čustveno zvezo, saj stik prek elektronskih sporočil ali telefona vzdržujejo tudi po več mesecev. Velikokrat žrtve prevare niti ne prijavijo policiji ali pa jo prijavijo več mesecev za tem, ko so transakcije opravljene. "Zato opozarjamo, da se oškodovanke na policiste obrnejo čimprej po transakcijah, saj to v največji meri vpliva na možnost povrnitve sredstev," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Na vse so mislili"
Na spletni strani varninainternetu prav tako opozarjajo pred takšnimi prevarami. "Tako sva se pogovarjala cel mesec in kovala načrte, kako bo pobegnil iz Iraka. Vse je bilo tako realistično: pogovori, dogodki, izpadi interneta so sovpadali z bombardiranjem v Iraku, časovni zamik, telefonske številke so bile iraške. Na vse so mislili," navajajo izpoved ene izmed prevaranih žrtev.
Opozarjajo, da kriminalci žrtve običajno iščejo na družbenih omrežjih, najbolj pogosto prek facebooka ali instagrama, in jim pošljejo prošnjo za prijateljstvo. "Predstavijo se kot vojak iz ZDA na mirovni misiji nekje v Afriki ali Iraku, delavec na naftni ploščadi, zdravnik v Siriji, v vsakem primeru pa ločen ali ovdovel, z majhnim otrokom in osamljen." Ob tem razkrijejo svojo "ponavadi tragično" življenjsko zgodbo. Delijo tudi fotografije.
Ko vzpostavijo zvezo, na žrtev naslovijo prošnjo, da jim nakaže denar, pri tem pa uporabijo različne izgovore: potrebujejo denar za zdravljenje otroka, za potovanje domov ali da bi prišli na obisk. Lahko pa tudi trdijo, da imajo večjo količino denarja, vendar da najprej od žrtve potrebujejo nekaj denarja, da lahko uredijo birokracijo.
Če jim žrtev denar nakaže, se zgodba še ne konča. Kriminalci namreč pričakujejo še več denarja, hkrati pa skušajo vzpostaviti še močnejšo čustveno vez z žrtvijo, ki se jim še težje zoperstavi.
Sled za denarjem se hitro izgubi
Najpogosteje zahtevajo, da se jim denar nakaže prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram, včasih pa gre tudi za nakazila na bančne račune v tujini, ki pripadajo tako imenovanim denarnim mulam. Te denar takoj po nakazilu dvignejo in ga po drugi poti pošljejo naprej. Sled pa se hitro izgubi.
Fotografije, s katerimi se prevaranti predstavljajo, so ukradli nekje ne spletu ali na zavrženih trdih diskih. Uporabljajo lažna imena. Facebook resničnih podatkov svojih uporabnikov ne posreduje, razen v izjemnih primerih, kot so otroška pornografija, iskanje pogrešanih oseb, preprodaja drog ali orožja. Pa še to posredujejo izključno organom pregona. Na spletni strani varninainternetu še opozarjajo, da storilci v večini primerov prihajajo iz držav Zahodne Afrike, kot sta Nigerija in Gana. Tam slovenska policija nima nobenega vpliva, njihovi organi pregona pa tako početje "potihoma tolerirajo".
Tistim, ki so se prepoznali, svetujejo, naj nemudoma blokirajo vso komunikacijo z goljufi. "Blokirajte jih na facebooku, skypu, ne odgovarjajte na njihove klice in elektronska sporočila. Skratka, z njihovega stališča naj bo videti, da ne obstajate več. Če ste že nakazali denar, zadevo čim prej prijavite na lokalni policijski postaji," dodajajo.
Trije znaki, ki bodo izdali goljufe
1. Če pri pogovoru prek skypa zvok ne deluje in se s sogovornikom ne morete pogovarjati, na vsak način poizkusite dobiti potrdilo, da je oseba na drugi strani resnična. Predlagajte, da na list napiše vaše ime in ga pokaže v kamero. Če gre za goljufe, bodo zelo hitro posnetek prekinili z izgovorom, da imajo težave s povezavo, vi boste pa vsaj vedeli, pri čem ste.
2. Fotografijo sogovornika poiščite na spletu. Najprej shranite kopijo njihovih fotografij in jih nato poiščite v googlu. Preverite rezultate iskanja: se iste fotografije že pojavljajo v ostalih goljufijah ali pa je na fotografiji druga oseba, ki niti slučajno ni vaš sogovornik?
3. Pomislite: imate kdaj občutek, da se pogovarjate z več različnimi osebami? So njihove zgodbe polne lukenj in neujemanj? Takšne goljufije v mnogih državah v razvoju predstavljajo pomemben del zaslužka in lahko potekajo v obliki organiziranega kriminala. Žrtev tako ne govori ves čas z isto osebo, in bolj kot se romanca zapleta, težje vzdržujejo nivo doslednosti.
Za pomoč se lahko obrnete tudi na naslov nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT: cert@cert.si.