Damijana Žišt
Sodba za nekdanjega rokometaša Sama Rutarja iz Velenja, ki je trgoval z drogo, je pravnomočna. Zato lahko Rutar, ki je v hišnem priporu, v kratkem pričakuje, da bo dobil poziv na prestajanje zaporne kazni, najverjetneje v zapor na Dobu. Višji sodniki, ki so v tem primeru opravili javno sejo v sredini januarja, so v celoti potrdili sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, po kateri je bil Rutar zaradi trgovanja z drogo v hudodelski združbi obsojen na tri leta in deset mesecev zapora in stransko kazen 15 tisoč evrov. Sodišče mu je izreklo sodbo po podpisanem sporazumu s tožilcem Aljažem Britvičem s specializiranega državnega tožilstva. Čeprav je Rutar dejanje priznal, se je skupaj s pomočjo svojega zagovornika Bojana Celarja zoper sodbo pritožil - zaradi višine kazenske sankcije.
Dejanje je priznal, a pričakoval nižjo kazen
Obramba predlagala nižjo kazensko sankcijo
Odvetnik Celar je na višjem sodišču na kratko predstavil svojo in Rutarjevo pritožbo. Dejal je, da sodišče določenih prodaj droge ne bi smelo upoštevati pri izreku kazni, saj da očitki v tem delu niso dovolj konkretizirani: "Po domače povedano, lahko bi šlo za gram ali tono, lahko bi šlo za eno ali drugo vrsto droge. In zoper takšne očitke se ni mogoče uspešno zagovarjati." Dejal je tudi, da je v treh očitkih tožilstva navedeno, da je prevzeto, vendar neugotovljeno količino droge, prodajal naprej. "Glede na to, da se tožilstvo sklicuje, da naj bi v splošnem opisu pisalo, da je prek posrednika Aleša Zupančiča prevzemal večjo količino prepovedane droge, ki jo je nato predajal oziroma prodajal drugim, menim, da to še vedno ni konkreten očitek," je izpostavil odvetnik in nadaljeval, da bi se obtoženemu lahko očitalo le "manjšo kriminalno količino" in bi mu sodišče tako izreklo nižjo kazensko sankcijo. Glede Rutarjeve pritožbe je dejal, da si želi nižjo kazen, ker ima doma težko situacijo, saj je oče samohranilec. Tožilec Britvič je pritožbo obrambe ocenil kot "očitno zlorabo procesnih pravic". Spomnil je, da je bil s tožilstvom podpisan sporazum o priznanju krivde. Opis kaznivega dejanja v njem pa da je bil identičen tistemu iz izrečene mu sodbe. Tožilec je prepričan, da bi bilo treba sklenjene sporazume spoštovati, kar pa da očitno ne velja za konkreten primer.
Tudi denarna kazen ostaja enaka
Višji sodniki so obe pritožbi ocenili kot neutemeljeni in zavrnili navedbe obrambe, da nekatera kazniva dejanja, ki se očitajo Rutarju, niso dovolj konkretizirana. Po mnenju senata višjega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je treba gledati delovanje celotne hudodelske združbe, ki je trgovala z drogo. Kot tudi Rutarjevo vlogo v njej v zvezi s prevzemanjem in prodajo večje količine droge heroina in konoplje, četudi ni vedno natančno znano, za kakšno drogo in količino je šlo. Višji sodniki tudi niso sledili pritožbi obrambe, da bi obtoženemu znižali denarno kazen, ker je obtoženi brez sredstev za preživljanje. Njegovi starši so mu posodili denar, da lahko skrbi tudi za svoja mladoletna otroka kot oče samohranilec. Sodniki menijo, da so bile vse te olajševalne okoliščine že zajete v podpisanem sporazumu s tožilstvom, ki mu je pri izreku sodbe v celoti sledilo prvostopenjsko sodišče.
Petnajst obtoženih se je že "pokesalo"
Petnajst od osemindvajsetih obtoženih, med njimi tudi Samo Rutar, je s tožilstvom na predobravnavnih narokih sklenilo sporazum o priznanju krivde in so že bili obsojeni. Izrečene so jim bile kazni od leta in pol zapora do pet let in sedem mesecev zapora, samo eden od njih je bil obsojen na pogojno kazen. Denarne kazni, ki so jih doletele, so od 750 do 25.000 evrov. Zadnji, ki je sklenil sporazum, ker je bil do decembra lani na begu, je Denis Denić. Njegov brat Sani Denić, ki naj bi imel vlogo vodje slovenskega dela hudodelske združbe, pa je še na begu. Preostalim trinajstim, ki krivde niso priznali, bodo na ljubljanskem okrožnem sodišču sodili po rednem postopku.
Sodeloval pri prodaji kocke
Tožilec Aljaž Britvič v obtožnici trdi, da je hudodelska združba, kateri je pripadal tudi Rutar, delovala pod okriljem zloglasnega Kavaškega klana, znanega po izjemnem nasilju in brutalnih obračunih s svojimi nasprotniki. Ta klan je imel v Sloveniji v preteklosti svojo celico, ki naj bi jo bil vodil Klemen Kadivec, maja 2021 pa je njeno delovanje zaradi aretacij vpletenih ugasnilo. Štirinajstim obtoženim iz te celice od januarja 2023 sodijo na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi trgovanja z drogo. Najbolj znano ime med obtoženimi in tistimi, ki so s tožilcem Britvičem sklenili sporazum o priznanju krivde, je Aleš Zupančič, znan pod vzdevkom Bazenar, ki je bil zaradi droge že obsojen. Ker je bil na čelu kriminalne združbe, ki jo je vodil kar iz zapora, je bil obsojen na trinajst let in pol zapora, zdaj ga je doletelo dodatnih osem mesecev zapora in 25.000 evrov stranske kazni zaradi sodelovanja pri prodaji kocke kokaina, težke en kilogram. Kriminalisti so na njegovem prenosnem računalniku, ko je bil v koprskem zaporu, našli priklopljen USB-modem, s katerim si je Bazenar omogočal stik z zunanjim svetom. Na njem pa dokaze, da je sodeloval pri prodaji kocke kokaina, ki jo je novembra 2021 Samir Halibašić peljal v okolico Velenja in jo za 27.000 evrov prodal Samu Rutarju, s katerim ga je povezal prav Zupančič. Rutar pa je drogo prodal naprej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
