Na Zagovornika načela enakosti se je obrnil temnopolti moški, ki je zatrjeval, da ga je v eni izmed trgovin z oblačili v centru Ljubljane varnostnik veliko strožje nadzoroval kot ostale stranke. Potem ko je že zapustil trgovino, pa je od njega tudi zahteval, naj se vrne nazaj, in ga potisnil proti prostoru za osebje, čeprav mu je kupec že izven trgovine pokazal vsebino vrečke in račun nakupa. Ko je varnostnik vrečko pregledal še enkrat in ugotovil, da kupec ni ničesar ukradel, mu je dejal, da temnopoltim ne zaupa. Dogodek se je delno odvijal pred očmi drugih strank, zato se je kupec čutil ponižan in je ravnanje doživel tudi kot poseg v pravico do osebnega dostojanstva, so sporočili pri Zagovorniku načela enakosti.
V postopku ugotavljanja diskriminacije so pri zagovorniku prosili za več pojasnil, s katerimi bi lahko upravičili ravnanje varnostnika in ovrgli sum diskriminatornega ravnanja.
Varnostna služba njegova dejanja zanikala
V varnostni službi so zanikali, da bi varnostnik izražal mnenja, povezana z barvo kupčeve kože. Navedli so, da je varnostnik ukrepal na podlagi "zaznanih neskladij" in "utemeljenih razlogov". Niso pa pojasnili, kakšna neskladja in utemeljene razloge je zaznal prav pri tem kupcu. Prav tako niso posredovali podatkov o merilih, na podlagi katerih se varnostniki odločajo, katere kupce bodo nadzorovali in jih zadržali.
Kljub več pozivom niso predložili tudi podatkov o tem, kolikokrat so nadzore, kot ga je bil deležen kupec, opravili v posameznih mesecih pred tem dogodkom ter kolikokrat in zakaj so opravili podobne preglede na dan, ko so pregledali tega kupca. Po 57. členu zakona o zasebnem varovanju so varnostne službe namreč dolžne beležiti tudi podatke o takšnih ukrepih, kot je zadržanje kupcev.
Varnostni službi se tako ni uspelo razbremeniti očitka, da je njen varnostnik temnopoltega kupca sprva spremljal in nato tudi zadržal zaradi barve njegove kože. Zato je zagovornik ugotovil, da je varnostnik kupca diskriminiral: s strožjim nadzorom in uporabo strožjega ukrepa kot pri drugih strankah je posegel v njegovo pravico, da je pri nakupovanju obravnavan enako kot drugi nakupovalci ne glede na barvo kože in druge osebne okoliščine.
Zagovornik je primer v nadaljnjo obravnavo predal inšpektoratu za notranje zadeve.
