Damijana Žišt
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča se je opredelil do predlogov obrambe in dvanajst obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik, v kateri obtoženim očitajo trgovanje z drogo, in sicer glede zahteve po izločitvi nekaterih pomembnih dokazov v sodnem spisu, ki naj bi bili nezakoniti. Na današnjem nadaljevanju sojenja (gre za tretje sojenje) pred sodnim senatom, ki ga vodi sodnica Marjeta Dvornik je sodnica sporočila, kako je senat odločil o zahtevi obrambe.
Sodišče je iz obsežnega sodnega spisa, ki šteje več kot 28 tisoč strani, kot nezakonito pridobljene izločilo del dokazov, ki so bili pridobljeni v Italiji, Srbiji in Sloveniji. Ker pa se je senat seznanil z določenimi listinami v sodnem spisu, ki so nastale na podlagi nezakonito zbranih dokazov, je obramba zahtevala izločitev celotnega sodnega senata, "saj obstaja možnost pristranskega sojenja", je dejal odvetnik Janez Koščak, ki zastopa prvoobtoženega Dragana Tošića.
Zahtevi po izločitvi sodnega senata so se pridružili tudi drugi odvetniki, o tem predlogu pa bo odločil predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik.
Sadeži zastrupljenega drevesa
Sodni senat se je glede nezakonitosti dokazov tokrat odločil malo drugače, kot se je senat na prvem sojenju 2012, ko so izločili vse dokaze. Sodnica je na kratko pojasnila, da je senat iz sodnega spisa izločil le tisto, "kar je vir dejstev in kar se šteje kot dokaz, to pa pomeni, da iz spisa ni bila izločena prav vsaka navedba, kjer je nezakonit dokaz zgolj omenjen". Odvetniki in tudi tožilstvo, ki sta med obravnavo na mizo prejela le seznam listin oziroma dokazov, ki izločajo, ne pa tudi natančne obrazložitve, zakaj se nekateri dokazi izločajo, se na obravnavi zaradi obsežnosti zadeve niso mogli natančno seznaniti, kateri dokazi gredo iz spisa in kateri ostajajo v njem. Zato tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin danes še nista znali odgovoriti na vprašanje novinarjev, ali izločitev določenih dokazov pomeni, da bo treba spremeniti obtožnico. Odvetnik Saš Ravnik, zagovornik obtoženega Dragana Beljkaša, je po obravnavi povedal, da je bilo izločeno "ogromno detajlov samih odredb in analitičnih informacij". Kar se tiče dokazov iz Srbije, pa je povedal, da gredo iz spisa vsi tisti dokazi, ki so bistveni za njihov primer. Odvetnik Koščak pa je dodal, da bi bilo treba iz spisa izločiti še kakšen dokaz, saj "gre pri dokazih, ki so ostali v spisu, tudi za sadeže zastrupljenega drevesa". Dodal je še, da se obramba na sklep o izločitvi dokazov ne more pritožiti, če bo še naprej sodil isti senat. Če pa bo primer prevzel nov senat, bo obramba znova zahtevala izločitev vseh, po njihovem nezakonitih dokazov v sodnem spisu.
V Srbiji prisluškovali nezakonito
Iz sodnega spisa so kot nezakoniti "leteli" srbski dokazi, ki so bili pridobljeni s prikritimi ukrepi zoper Željka Vujanovića, ki so mu sodili na sojenju v Beogradu kot pomembnemu članu hudodelske združbe Darka Šarića, ki se ga je zaradi trgovanja z drogo pred leti oprijel vzdevek balkanski narko kralj. Prav ti dokazi so tudi v slovenskem spisu, nakazujejo pa na povezanost slovenskega dela združbe s srbskim (v te prisluhe naj bi se bila ujela Tošić in Bjelkaš). Obramba obtoženih, še posebej Tošića in Bjelkaša, je ves čas vztrajala, da so srbski dokazi pridobljeni nezakonito in da jih je treba izločiti.
Sodni senat pod vodstvom sodnice Marjete Dvornik je te dokaze izločil, saj jih je srbsko vrhovno sodišče na tretjem sojenju Šariću ocenilo kot nezakonite. Ugotovljeno je bilo, da prisluškovanje Vujanoviću, ki mu je prisluškovala srbska varnostna agencija BIA (Bezbednosno-informativna agencija), ni bilo v skladu s srbskimi zakoni, saj se mu je prisluškovalo dlje časa od zakonitega roka. Iz srbske sodbe Šariću je razvidno, da je srbska policija Vujanoviću od 3. junija do 3. septembra 2009 prisluškovala nezakonito in so potemtakem nezakoniti vsi dokazi, ki jih je policija zbirala v obdobju treh mesecev spornega prisluškovanja. In prav iz teh prisluhov naj bi bila razvidna povezava med srbskim in slovenskim delom Šarićeve združbe.
Večina slovenskih obtožencev je bila na prvem sojenju oproščena, na drugem so bili vsi obsojeni, nato pa je 26. novembra lani vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo in pet obtoženih, ki so bili na prestajanju zaporne kazni, tudi Tošića in Bjelkaša, izpustilo iz zapora. Zdaj jim sodijo že v tretje.
