Dve tekmi, dva podobna poraza. Prvič 76:86, drugič 79:83. "Zgodilo se je dvakrat v štirih dneh. Govoriti o slabem strelskem dnevu torej nima smisla," je bil iskren Klemen Prepelič, z 20 točkami prvi strelec slovenske košarkarske reprezentance ob drugem porazu proti Fincem v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, potem ko ga na prvi tekmi ni bilo zaradi bolečin v hrbtu. "Saj ni bilo vse tako slabo. V drugem polčasu je žoga lepo tekla, v prvem pa ne, ker so nam nasuli 50 točk. Po dobljenem košu pa je težko odigrati tranzicijsko, s hitrim prehodom iz obrambe v napad, kar nas načeloma krasi. Ko smo v drugem polčasu stisnili v obrambi, je bilo lažje tudi to. In ko dosežeš kak lažji koš, steče tudi met od zunaj."
A stekel je prepozno, Slovenija je imela šele 20-odstotni met za tri točke, s katerim je malodane nemogoče zmagati. "Čemu pripisati tako slab odstotek, ne vem. Sigurno je pri nekaterih fantih prisoten tudi pritisk. Eni nosijo večje breme, kot so ga imeli v preteklosti. Vsak pri sebi ve. V Evropi smo že nekaj dosegli, tako da bomo vedno imeli tarčo na hrbtu," se zaveda Prepelič. Tudi selektor Aleksander Sekulić je podobnega mnenja: "Del odgovora lahko iščemo v tem, da smo malce pod pritiskom. Zadali smo si cilj, da želimo priti na svetovno prvenstvo. Morda so nekateri mislili, da bomo na lahek način premagali Fince, pa smo naleteli na enega trdega, kvalitetnega nasprotnika. Morda od tod izhaja ta nervoza in nismo bili precizni."
"Zgodilo se je dvakrat. Govoriti o slabem dnevu torej nima smisla"
Sekulić se je tako prvič doslej znašel v položaju, ki je odnesel njegovega predhodnika Radovana Trifunovića - v seriji (resda za zdaj le dveh) porazov. "Morda se grdo sliši, a porazi so sestavni del športa. Na žalost smo to začutili na lastni koži. A vedno pravim, da se je treba iz porazov v prvi vrsti nekaj naučiti. Če se nismo, je to še slabše." Sodeč po videnem, se je treba naučiti predvsem, kako se soočiti z vlogo favorita. "Najti je treba način, kako bi na te tekme prišli bolj sproščeni, z manjšim pritiskom. Bodimo iskreni, tudi prvi dve tekmi v novembrskem ciklu na začetku nista bili najboljši. Ko nam je stekel met, pa je bilo vsem skupaj lažje."
Tokrat se je to zgodilo prepozno. Ne le da ni šlo izza črte za tri točke, celo prosti meti so prepogosto, kar enajstkrat zgrešili cilj. A kaj potem selektorju preostane drugega, kot da išče pozitivne stvari? "Celo s tako slabim metom smo skoraj izničili razliko. Že zato sem ponosen na fante, kar so naredili v drugem polčasu; vendarle nismo zadevali norih metov, ampak smo se z borbeno, požrtvovalno igro vrnili med žive. Zdaj smo videli, kako moramo igrati košarko in kako je ne smemo. Različna polčasa sta nam to pokazala," je našel nekaj optimističnega za prihodnost.
A če že kdo, je za pravo pozitivno odkritje tekme poskrbel Žiga Samar. Organizatorja igre španske Fuenlabrade je Sekulić tokrat prvič vpoklical v reprezentanco, na prvi tekmi ga niti ni poslal na parket, na drugi tekmi pa je bil 21-letnik njegov najboljši varovanec na igrišču. Tudi Klemnu Prepeliču to ni ušlo: "Gre za fanta s talentom, kakovostjo, željo. Vidi se, da ima karakter in se ne ustraši. V obrambnih nalogah je bil v drugem polčasu zelo dober na Sasuju Salinu. Ima to prednost, da je kot branilec visok, precej močan. V napadu sicer ima določene pomanjkljivosti, ki jih s trdim delom sigurno lahko nadoknadi. Je pa tokrat odigral vrhunsko, s statističnim elementom +/- kar 21, ko je bil na igrišču. V odločilnih trenutkih se ni ustrašil. Rekel je, da bo prevzel žogo. S tem smo dobili kakovostnega igralca za prihodnost, ki bo gotovo trkal na vrata ekipe tudi za velika tekmovanja."
