Tako kot v preteklosti je soočenje koroških kandidatov na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki ga je časnik Večer organiziral v sodelovanju z BK TV, tudi tokrat pritegnilo veliko pozornosti. Za naklonjenost volivk in volivcev so se borili kandidati osmih strank, ki jim zadnja javnomnenjska raziskava kaže najbolje, dva iz Mislinjske in šest iz Mežiške doline. Soočenje, ki je potekalo v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks na Ravnah, je vodila Večerova novinarka in urednica Petra Lesjak Tušek, sogovornikom - z nekaj izjemami - pa ni postavljala istih vprašanj.
Ena od osrednjih tem je bila okoljska afera s sadro, ki so jo strogo obsodili prav vsi kandidati. Nezaslišano je namreč, da se Koroška po eni strani trudi s sanacijo s svincem onesnažene Zgornje Mežiške doline, po drugi strani pa svinec dovaža. "Gre za ogromno okoljsko katastrofo. Treba je najti krivce in jih primerno kaznovati," je zatrdil Stašo Lodrant (SDS) in dodal, da tudi Mežiška dolina še ni na taki ravni, da bi sanacijo lahko zaključili. "Sredstva za sanacijo bomo morali še povečati. NIJZ opozarja, da imajo otroci v krvi še vedno povišano vrednost svinca. In dokler bo tako, sanacija ne more biti zaključena," je dejal Jani Prednik (SD). O tem, da primer s sadro kaže, da mora biti kontrola venomer prisotna, je prepričan Jože Lenart (LMŠ): "Vse skupaj ne meče slabe luči samo na posameznike, ampak tudi na državo, turizem." Čiste doline si želi tudi Ivan Meh (Povežimo Slovenijo) in se sprašuje, kje so v tem času bile inšpekcijske službe. "Videti je, da so kontrolirali samo covid teste," je dejal.
Motiv je drugje
Večni vprašanji koroških predvolilnih golažev sta beg mladih iz regije in krepitev industrije, ki je za Koroško še posebno značilna. "Moramo se truditi, da ohranimo čim več delovnih mest, če jih ne bomo, lahko pozabimo na vse ostalo," je prepričana Nina Mauhler (SAB), ki se je osredotočila na SIJ in dejstvo, da kljub vojni v Ukrajini ne smemo biti ozkogledi ter se ukvarjati s tem, kdo je lastnik. Z njo se je strinjal tudi dr. Milan Mrđenović (Levica), ki pravi, da je pri vsem skupaj najbolj pomembno dejstvo, da iz ravenske jeklarne prihaja drugo najboljše jeklo v Evropi. Pomembnosti industrije se prav tako zaveda Mojca Erjavec (NSi), ki je izpostavila delovna mesta z visoko dodano vrednostjo: "Imamo nekaj prebojnih podjetij, ki bi mlade lahko pritegnila, da se vrnejo. Pa ne le njih, tudi strokovnjake od drugod, iz tujine. Pomembno je, da stopimo skupaj. Na ravni občin, države in lokalnega prebivalstva."
Ko bo oblast komunicirala kulturno, bo tudi ljudstvo
Mojca Kert (Gibanje Svoboda) je med drugim opozorila na stanovanjsko problematiko, ki se ji v povezavi z odseljevanjem mladih zdi ena ključnih. "Vplivati moramo tudi na prenovo izobraževalnih programov, nujna je odprava prekarnega dela." Prepričana je, da je naša prihodnost tudi dobro upravljanje talentov, ki morajo ostati v Sloveniji. Prekarno delo si želi izničiti tudi Lenart, ki se zaveda, da se podjetja takšnih oblik poslužujejo zaradi konkurenčnosti, a da ne vedo, kakšno škodo v resnici delajo.
Kar nekaj kandidatov prihaja iz gospodarskih vrst oziroma je takih, ki bi iz zasebnega sektorja prešli v politiko. A vsi po vrsti zagotavljajo, da je njihov motiv drugje. Lodrant pravi, da njegova kandidatura temelji na dvanajstletnih političnih izkušnjah na lokalni ravni in da mu politika ne pomeni bega iz podjetništva. Kertova na drugi strani zagotavlja, da njena pogodba v Gen-I, kjer je zaposlena, ni bila vezana na mandat nekdanjega predsednika uprave Roberta Goloba in so njen motiv za politiko izkušnje ter notranja energija za spremembe stanja. Tudi Meh se v politiko podaja iz podjetniških krogov, a pravi, da je podjetje že predal sinu, v politiki pa da bo skušal izraziti glas obrtnikov. Med gospodarskimi in političnimi vodami že nekaj časa krmari tudi Mauhlerjeva, ki pravi, da je kot sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu zastavila že nekaj resnih projektov, a se boji, da ne bodo izpeljani.
(Ne)primeren diskurz?
V zadnjem času, sploh predvolilnem, sta na veliki preizkušnji tudi javni diskurz in komunikacija. Ta se v vsem svojem sijaju (ali pa bedi) prevečkrat izrazi na družbenih omrežjih, priča pa smo tudi popisanim predvolilnim plakatom. Pestro je tudi na lokalni ravni, znan je primer, v katerem je bil Prednik objavljen ob SDS promo plakatu s pripisom, zakaj bo volil SDS. "Od takih zadev se ograjujem, umazana kampanja in neprimerna retorika nista moj način," je jasen Lodrant. Izpostavil je, da so tudi njemu popackali plakate, kar je sicer že prijavil policiji. Prijave pa ni podal Prednik, ki početje nasprotne politične strani označuje za primitivizem. "Bolj zmerni politiki smo na tem terenu obsojeni na poraz, zato se tja niti ne spuščam," je jasen.
Aktivna uporabnica twitterja je tudi Mauhlerjeva, ki pravi, da se trudi, da so pogovori tam zabavni, včasih nekoliko cinični. Za vseprisotno na družbenih omrežjih bi lahko označili še Erjavčevo, ki jo, kot pravi, zelo moti nestrpno komuniciranje, ne le na omrežjih, ampak tudi v živo. Da je vzrok za način razprave na družbenih omrežjih v aktualni vladni politiki, pa meni Mrđenović: "Ko bodo predstavniki oblasti spoštovali zakone in se obnašali kulturno, bodo temu sledili tudi drugi."
Poslanski kandidati so se soočili še z veliko drugimi temami, manjkale niso niti zimzelene debate o pokrajinah in neizkoriščenem razvojnem kapitalu. O vsem tem, tudi s preverjanjem verodostojnosti nekaterih izjav, bomo poročali v sobotni prilogi Večera.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
