Tomaž Ranc
Kaj sta glavno sporočilo in dodana vrednost znanstvene knjige, ki ste jo napisali skupaj z dr. Damijanom Guštinom in dr. Urošem Svetetom?
"Strnil bi tri. Da sta se slovenska samostojnost in neodvisnost branili na meji in ne v centru, in v tem smislu je Koroška imela izjemen doprinos. Drugič, da je bila vojna kljub provokacijam izbojevana po načelih pravne in pravične vojne. To pomeni, da ni povzročila kršitev mednarodnega humanitarnega in vojnega prava, kar je izjemna redkost oziroma celo edini meni znan primer v tem delu Evrope. In tretjič, mislim, da je naša vojna bila vojna vseh Slovenk in Slovencev, bili smo poenoteni, to velja tako za teritorialno obrambo kot za milico in narodno zaščito ter predvsem za civiliste. Na Koroškem imamo nekaj primerov, ko je civilno prebivalstvo prevzelo pobudo, postavljalo barikade in oviralo vojaške kolone, obkolilo vojaška sredstva in podobno, se izpostavilo ravno zaradi tega, ker so vojno in samostojnost naše države imeli ves čas pred očmi. Takšnih dogodkov je silno malo in mislim, da bi morali biti na to izjemno ponosni in predvsem, da bi o teh dogodkih morali podučevati naše rodove, ki žal o tem ne vedo skorajda ničesar."
Mladi rodovi o osamosvajanju ne vedo skorajda ničesar
8 mrtvih, 30 ranjenih
Na Koroškem je bilo zaradi obmejne lege stalno prisotnih okoli 500 pripadnikov JLA. Teritorialni obrambi pa je manjkalo zlasti orožja in sredstev za zveze, bolje je bila opremljena milica. 27. junija, ko je vojna segla tudi na Koroško, je bila obramba osredotočena predvsem na tri območja delovanja: spopad na Holmcu, soočenje in ustavljanje oborožene motorizirane kolone JLA pri napredovanju po Dravski dolini (kolona JLA, ki je želela na mejo, se je šele po 18 urah iz Maribora prebila do barikade pred Dravogradom) ter zaustavitev enote nasproti vojašnice Bukovje. Prišlo je tudi do bojnih delovanj, pri čemer je vojna na Koroškem proporcionalno pustila večje posledice kot drugod. Mrtvih je bilo pet pripadnikov JLA in trije pripadniki slovenskih obrambnih sil (miličnika in teritorialec). Na obeh straneh je bilo ranjenih okoli 30 vojakov in miličnikov, materialno uničenje je prizadelo mejni prehod Holmec, hiše v Dravogradu, težave je imelo tudi gospodarstvo. Po razglašenem premirju so se razmere umirile, vojska pa se je bila prisiljena umakniti.
