Brina Kerič
Žerjav je zasvetil v svetlobi ognja, s katerim so se igrali domači in tuji akrobati. Kulturno društvo Prostorož, neprofitni urbanistični studio, je v sodelovanju z Gledališčem Ane Monro in občino Črna na Koroškem ustvarilo jesenski festival noči s simboličnim imenom Žerjavica.
Ognjeni spektakel je privabil kar nekaj obiskovalcev, ki so jih s svojimi spretnostmi in predstavami navduševali domači in tuji akrobati. Nastopili so KUD Krsnik, Gorgi in Cipolla in hrvaška Cirkultura, predstavili so se tudi otroci žerjavske šole in vrtca. Da gre za dogodek, ki je pravi balzam za dušo vseh, je zbrane nagovorila Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem. "Takega dogodka še ni bilo na Koroškem. Všeč mi je, da smo se zbrali zunaj ob ognju in nas grejeta tako ogenj kot tudi sama ideja, da bi v prihodnosti živeli v lepšem kraju," je povedala Ivanka Stopar, predsednica krajevne skupnosti Žerjav. Kot je povedala, ji je všeč tudi odziv krajanov. "Upam, da bomo še večkrat kaj takšnega ponovili," je zaključila. Druženja ob ognju pa ni brez lokalnih dobrot, ki so se kuhale na ognjišču ob prizorišču. Pred ognjenim spektaklom sta bili v Delavskem domu Žerjav predstavitev in razstava idejnih načrtov prenove javnega prostora in poti v Žerjavu.
Kako zagotoviti trajnostni razvoj Žerjava?
Neprofitni urbanistični studio Prostorož je predstavil načrte, ki so nastali na podlagi opazovanja, pogovorov s prebivalci in analize izzivov in priložnosti kraja. Načrti vključujejo predloge za ureditev ceste, namrežja Jazbinskega potoka, Kopalce in vstopa v Žerjav z glavne ceste. Načrte je predstavila Alenka Korenjak, soustanoviteljica društva Prostorož. Njihova vizija je predstaviti Žerjav kot dobro povezan in zelen kraj, kjer je prijetno in zdravo živeti, kjer se zgodovina kraja prepleta z naravo in kjer prebivalci, turisti in lokalni obiskovalci živijo mirno, a povezano podeželjsko življenje. Maja 2024 so opravili štetje prometa in več intervjujev s prebivalci Žerjava, je pojasnila Korenjak. Ugotovili so, da večino poti prebivalci opravijo z avtomobilom, Mežica in Črna pa sta za vse oblike mobilnosti razen avtomobilskega prometa nedostopni. V intervjujih so prebivalci izrazili potrebo po peš in kolesarskih poteh do Mežice in Črne na Koroškem, po njihovem mnenju pa sta najbolj problematična križišče lokalne in regionalne ceste ter dostop do avtobusne postaje. Kot je pojasnila Korenjak, želijo z urejanjem in povezovanjem središča Žerjava in vseh pomembnih točk do Jazbinskega travnika izboljšati videz naselja, izpostaviti zanimivosti in najlepše dele doline. Urejeni prostori pa krajanom omogočajo nove priložnosti za druženje ter povečajo turistično prepoznavnost kraja. Naravi želijo omogočiti, da preraste odprte izkope in onesnaženo zemljo, industrijo pa omejijo na strogo odmerjeno območje in prestrukturirajo v dejavnosti z nižjimi emisijami. S sodobnim urejanjem prostora želijo zavarovati hiše in ostale objekte pred poplavami, Jazbinskemu potoku pa omogočiti, da poplavi tam, kjer je škoda najmanjša. Ker ima Žerjav samo eno cesto, je pomembno, da je prijetna za vse vrste mobilnosti, še dodajajo.
Center kraja ni le za avte
Županja in predsednica krajevne skupnosti sta z načrti in idejami zadovoljni. "Všeč mi je, ker je ideja pogumna, zahteva nekaj sprememb v razmišljanju. Počasi bi se morali navaditi na to, da bi središča bila namenjena druženju, pešcem in kolesarjem," je povedala predsednica krajevne skupnosti. "Kopalca je primeren prostor za družbena dogajanja, za upočasnitev prometa, hkrati pa lahko tudi prepreči in zmanjša učinek poplave, saj voda tukaj ne bi naredila toliko škode. Bistveno bolje, kot da podira mostove in hiše," razlaga Stopar, ki je z idejami zadovoljna, hkrati pa poudarja, da je kakovost bivanja izjemno pomembna. Da upa, da bodo kmalu hodili po pločniku in umirili promet, je povedala Stopar. "Center kraja ni samo za avte, je za ljudi, ki se družijo, pogovarjajo, sprehajajo," je jasna.
