S tem so se spomnili Frana Kocbeka, velikega slovenskogoriškega rojaka, ki se je s požrtvovalnim in vsestranskim delovanjem zapisal v slovensko planinstvo, saj je bil neutrudni planinski delavec in organizator.
Izvedli so planinski pohod po Kocbekovih poteh in odkrili obnovljeno spominsko obeležje na njegovi domačiji v Ločkem Vrhu. Slovesnega odkritja se je udeležil tudi benediški župan Milan Repič. Pripravili so tudi simpozij z naslovom Življenje in delo Frana Kocbeka, na katerem so poznavalci njegovega življenja in planinskega udejstvovanja razkrili vso širino njegovega bogatega in razvejanega delovanja v planinstvu in učiteljskih vrstah. V benediški šoli je bila na ogled razstava, ki je pritegnila veliko obiskovalcev. Pestro dogajanje so sklenili s planinskim druženjem.
Fran Kocbek je bil sicer šolnik in turistični pisatelj. Rodil se je 26. januarja 1863 v Ločkem Vrhu pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, umrl pa 7. avgusta 1930 v Gornjem Gradu. Obiskoval je osnovno šolo v Negovi, meščansko šolo v Radgoni in učiteljišče v Mariboru. Po maturi leta 1882 je sedem let služboval v Žalcu kot podučitelj, poldrugo leto na Rečici kot učitelj, od oktobra 1890 do upokojitve 31. decembra 1921 pa kot nadučitelj v Gornjem Gradu, kjer je po upokojitvi tudi živel. V Gornjem Gradu je bil pobudnik ustanovitve narodnega denarnega zavoda in kasneje pašniške zadruge. Za Zgornjo Savinjsko dolino je bil pomemben kot ocenjevalec redkih knjižnih del o njej in opisovalec alpskega rastlinstva. V času prebujanja slovenske planinske zavesti je bil eden izmed najbolj dejavnih planinskih organizatorjev, saj je bil pobudnik izgradnje številnih planinskih koč in poti. Na predlog Antona Aškerca je dobila koča na Molički planini Kocbekovo ime (Kocbekov dom na Korošici). Njegovo ime nosi tudi osnovna šola v Gornjem Gradu.
