Jasmina Detela
Vedeli smo, da je les kvaliteten, a takšne cene nismo pričakovali, dober les se prodaja maksimalno od 200 do 250 evrov za kubični meter, na licitaciji smo dosegli ceno 1530 evrov za kubični meter oziroma dobrih devet tisoč evrov za hlod, je navdušen Ciril Detečnik z Graške Gore, lastnik najdražje prodane smreke na letošnji že 17. licitaciji vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu, ki je kljub premikanju datumov zaradi pretoplega vremena in posledično premokrega terena znova postregla z rekordi. Do zdaj so prodali za več kot 4,5 milijona evrov lesa.
Nagajalo jim je vreme
Lastniki gozdov so na prizorišče licitacije pripeljali 9566 hlodov v skupni izmeri 9720 kubičnih metrov lesa, kar je največ do zdaj. Organizatorji tako velike količine lesa niso pričakovali in so iskali dodatni prostor, da so lahko sprejeli ves ponujeni les. Prvotno so imeli na voljo osem hektarjev, dodatno pa so najeli še hektar zemljišča. Letos prvič se je tudi zgodilo, da se niso mogli držati zastavljenih rokov, dovoz lesa so načrtovali v prvi polovici januarja, zaradi vremena so ga omogočili dober mesec pozneje. "Tu se je pokazalo, da je prostor velik problem. Bojimo se samo, da se bo zgodilo leto, ko vso zimo ne bo zmrzali - takrat ne vem, kaj se bo zgodilo z licitacijo. Ne upam pomisliti, da bi ves ta les, ki smo ga prodali, pustili na dvoriščih lastnikov. To bi bila res katastrofa," je povedal Jože Jeromel z Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije.
Na Koroško je les pripeljalo 1019 lastnikov gozdov, največji jih je iz Slovenije, nekaj tudi iz Avstrije in Hrvaške ter letos prvič z Madžarske.
Ponudbe je oddalo 53 kupcev, kar je en manj kot lani, od tega jih je bilo največ iz Slovenije (20), sledijo kupci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Češke in Švice. Med kupci je bilo nekaj novih, so pa prav zaradi prestavljanja rokov licitacije izgubili najmanj dva tuja kupca iz Kitajske in Turčije, je izpostavil Jeromel.
Na letošnji licitaciji za razliko od lanske cenovnih rekordov ni bilo, so pa dosežene cene kljub temu zelo visoke. Najvišje so ponovno dosegali hlodi gorskega javorja rebraša, 14.960 evrov za kubični meter, kar je skoraj 23.490 za celotni hlod. "To je polovico manj kot lani. Kupci, ki kupujejo najvrednejše sortimente, so rekli, da tako lepih hlodov, kot so bili lani, letos ni bilo," je dejal Jeromel. Bo pa okoli 7000 kubičnih metrov gorskega javorja povprečne kvalitete naprodaj v drugem krogu. Organizatorji se ne bojijo, da ga ne bi prodali, saj so se kupci iz tujine že prijavili.
Rekordi tudi pri drugih drevesnih vrstah
Rekordi so bili doseženi tudi pri nekaterih drugih drevesnih vrstah, najvišjo ceno do zdaj so dosegli pri hrastu, ki so ga prodali največ, več kot 5000 kubičnih metrov, ter pri smreki in macesnu. Najdražjo smreko so posekali na na območju Golavabuke (občina Slovenj Gradec), dosegla je rekord v ceni za kubični meter in po hlodu. Njen lastnik na licitaciji sodeluje že deset let in vedno dosega dobre cene. "Zahvaljujem se organizatorjem, ki lastnikom gozdov omogočajo, da naš les na licitaciji dosega tako visoke cene," je povedal Detečnik. Izjemna smreka je bila stara okoli 135 let, rasla je ob manjšem jezeru, kjer je imela dobre pogoje za hitro in uspešno rast. "Več let smo se odločali, ali jo posekamo ali ne - letos smo se končno odločili in smo zadovoljni. Brez licitacije bi zanjo dosegli desetkrat manjšo vrednost. V preteklosti se je nemalokrat dogajalo, da so kvaliteten les za malo denarja prodajali v tujino. Licitacija nam omogoča, da je ustrezno plačan," je prepričan Detečnik, ki z družino veliko časa preživi v gozdu, kjer opravljajo vzdrževalna dela, obžetev, sadijo mlada drevesa. Na mestu, kjer je rasla izjemna smreka, so že zasadili deset mladih smrečič.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gregor Danev je med drugim poudaril, da brez lastnikov gozdov in tvornega sodelovanja sodelavcev ZGS ne bomo imeli zdravih, odpornih in visoko vrednih gozdov. "Strokovnjaki ZGS se še vedno učimo. To je neprestano učenje, da znamo prepoznati visoko vrednostno drevo, ki je primerno za dražbo. Vidimo pa iz trendov, da se ta trud in učenje poplača - in da je tudi vedno več lastnikov na dražbi, kar nas opogumlja in vedno bolj se zavedamo, da je hlodovina in vezava lesa v trajne produkte eden od ključnih razlogov za trajne ponore CO2 v gozdovih. Gozd je največje slovensko naravno bogastvo - želimo si, da se dela z njim smotrno, trajnostno in da imamo dober ekonomski izplen."
Da je licitacija za mestno občino velikega pomena, je izpostavil slovenjgraški župan Tilen Klugler, ki se zaveda, da je za tak dogodek zelo pomembno, da ima primerno opremljen prostor z utrjenimi potmi. Zato si ga v sodelovanju z državo tudi prizadevajo najti oziroma omogočiti. "Verjamem, da tega dogodka iz Slovenj Gradca ne bomo izpustili zato, ker ne bi imeli prostora za organizacijo. Tu imamo odlično ekipo, ki zna izpeljati licitacijo. Dokaz je, da so na prvi licitaciji prodajali 890 hlodov, letos pa že skoraj deset tisoč. To je velik supermarket, kjer lahko ponudniki ponudijo svoje asortimaje, nekoč pa so ti dragi hlodi končali v peči. Danes pa vidimo, kaj vse se da iz tega lesa narediti."
