Benjamin Savšek na domačih tleh: Kanu bo kakšen teden ostal v vreči, potem ga bom mogoče vzel na morje

Matej Simič
28.07.2021 11:07
Prva slovenska zlata medalja je zjutraj iz Tokia prek Istanbula pripotovala na brniško letališče.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zlatemu olimpijcu so najprej v objem skočili najbližji
Nebojša Tejić/STA

Zlati olimpijec Benjamin Savšek je na brniškem letališču ob zvokih Golice pričakalo kakih sto gorečih podpornikov in družinskih članov. 34-letnemu kanuistu so ob prihodu iz letališča v objem skočila otroka in žena, takoj za tem pa so začele deževati čestitke navijačev.

"To obdobje je bilo dolgo in naporno, za tem uspehom je veliko let trdega dela Ob zlati medalji sem na vse muke pozabil. Kanui bodo zdaj kakšen teden ostali v vreči, potem bom še videl, ali jih bom vzel s seboj na morje," je z nasmeškom na obrazu razkril počitniške načrte.

Pred začetkom odločilnih tekem ga je miril kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer. "Pred finalnim nastopom sem imel naporno noč, veliko sem o tem razmišljal. Pred startom mi je Peter rekel 'go big or go home'. Upam, da se tudi njemu izzide," je dejal na novinarski konferenci, medtem ko je bil, kot je povedal, z mislimi še vedno v Tokiu s svojimi športnimi kolegi.

Potem ko se niti na olimpijskih igrah v Londonu pred devetimi leti niti na zadnjih v Rio de Janeiru za Savška ni izšlo, kot bi si želel, tokrat brez misli na medaljo ni šlo: "Skoncentriral sem se na življenjsko priložnost. S svojo vožnjo sem bil res zadovoljen, dal sem maksimum in odpeljal brez napake. Zavedal sem se, da bo dovolj za medaljo."

Ob boku mu že več kot desetletje stoji trener Jože Vidmar, ki je bil tako kot Savšek po uspehu izjemno vesel. "Zelo hitro se je odvijalo, prav veliko časa za analize še ni bilo. Telefon je po koncu zaradi čestitk pregorel," je misli strnil Vidmar.

Sosedje: Vpili smo tako zelo, da smo drug drugega slišali iz dnevnih sob

"Spremljanje finalnega nastopa je bila živčna vojna. Ne vem, kdaj sem bil nazadnje tako nervozen. Občutki so božanski, to se najbrž zgodi le enkrat v življenju, pa še to ne vsakemu 'fotru'," je z povedal z nasmehom na obrazu. "Dvakrat smo ga videli v finalu olimpijskih iger, pa ni zdržal pritiska. Zdaj mu je uspelo. Ne samo, da je povedel, povedel je za tri sekunde in pol, kar je neverjetno!"

Nad veslanjem sta Savška navdušila starejša brata, nekdanja kanuista. "Beni je pozitivna oseba, skromen, včasih malo sramežljiv. Od začetka sva skupaj trenirala, sam sem kariero končal, on pa je vztrajal vse do konca. V ta šport se je zaljubil tako zelo, da se vsak dan obleče in tudi pozimi zavesla. Zdaj je dokazal, da se je ves trud izplačal," je povedal srednji brat Domen Savšek.

S transparenti, zastavami in navijaškimi pripomočki sta med množico navijačev zlatega olimpijca pričakali tudi sosedi. "Vse tekme sem gledala zjutraj, ker nisem mogla spati. Zelo sem navijala, se drla, vpila in potem klicala sosede! Ob zmagi sem bila zelo vesela," je svoje občutke zbrala soseda Mirjana Rolih. Ponosna na sokrajana je bila tudi Jožica Cimbola: "Vsi sosedje smo tako vpili, da smo en drugega slišali iz hiš. Nimam besed!"

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta