Poslanec Desusa Branko Simonovič je dejal, da je spremembe proračuna za leto 2022 treba podpreti.
Potem ko je vladni koaliciji SDS, NSi in SMC ob podpori Desusa, SNS in manjšinskih poslancev za ustavnega sodnika prejšnji teden uspelo imenovati Roka Svetliča, podprlo ga je vseh 46 poslancev, ki so na tajnem glasovanju oddali svoje glasovnice, je manjšinska koalicija pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše na pragu še ene zmage. Poslanci bodo namreč danes odločali o državnih proračunih za naslednji dve leti, Janševa koalicija, ki šteje 38 glasov, pa si je pri tem znova zagotovila glasove svojih podpornikov. "Država mora delovati. Zaradi političnih prerivanj in takšnih, ki ne razumejo, kaj pomenita država in domovina, ne moremo biti proti. To se v normalnih državah ne dela," je dejal prvak SNS Zmago Jelinčič in dodal, da koalicija lahko računa na vse tri glasove poslancev SNS. Na vprašanje, kako se bodo v stranki opredelili do interpelacij šolske ministrice Simone Kustec in pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, ki se bosta pred poslanci zagovarjala v petek oziroma v ponedeljek, pa je Jelinčič odgovoril, da bo to jasno na glasovanju. "Je pa tako, da vse te interpelacije niso nič drugega kot razbijanje vladne koalicije," je dodal.
Stranka eno, poslanca drugo
Da bodo podprli proračunske dokumente, je v imenu poslancev stranke Desus napovedal njen poslanec Robert Polnar. V stranki upokojencev, ki jo vodi Ljubo Jasnič, so se medtem spet ogradili od Polnarja, s pozivom, naj neha nastopati v imenu stranke, saj ji škodi in njen član ni že skoraj eno leto. Čeprav je Jasnič nedavno poudaril, da Desus ne podpira več nobenih zakonodajnih predlogov vlade, poslanca Desusa Branko Simonovič in Ivan Hršak pri proračunih tega očitno ne bosta upoštevala. Razlog za to vidi Jasnič v tem, da je Janša napovedal, da si bo vlada prizadevala za pravočasno sprejetje novele, s katero želijo poslanci Desusa dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence, in zagotovila sredstva za ta namen. "Naša podpora proračunu ni povezana s tem ali pa je tudi povezana s tem," je poudaril Simonovič. Spomnil je, da je državni zbor med drugim sprejel zakon o investicijah v zdravstvo, zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, določene zakone, ki se nanašajo na gradnjo domov za starejše, ob tem pa upa, da bodo poslanci sprejeli tudi zakon o dolgotrajni oskrbi: "Vse to so zadeve, ki nakazujejo, da je treba sprejeti spremembo proračuna za leto 2022." Prav Simonovič je nedavno ocenil, da bi interpelacija zoper ministra Dikaučiča lahko uspela. Kot je poudaril včeraj, je takrat sicer zgolj rekel, da obstaja možnost, da bi pravosodni minister padel. Poslanci Desusa bodo svoje odločitve glede usode obeh ministrov sprejeli na podlagi razprave, je razložil Simonovič, ob tem pa spomnil, da v Desusu prve interpelacije proti Kustečevi marca letos niso podprli.
Manjšinska poslanca zavračata očitke o podkupovanju
Proračunske dokumente bosta podprla tudi manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža. Horvath je dejal, da ne bo podprl interpelacij Kustečeve in Dikaučiča, k temu pa se nagiba tudi Žiža. "Ko gre za Kustečevo, mislim, da ne bom podprl interpelacije, pri Dikaučiču verjetno tudi. Dopuščam možnost, da bi slučajno v teku razprave spremenil svoje mnenje, ampak mislim, da ne bom podprl nobene interpelacije," je pojasnil Žiža. Portal Necenzurirano je včeraj poročal, da sta manjšinska poslanca za podporo vladi državi izstavila račun v višini skoraj 20 milijonov evrov, pri čemer so imeli v mislih projekte, ki so del sporazuma o sodelovanju med vladno koalicijo ter Horvathom in Žižo. "Pri tem ne vidim nič spornega, to kaže tudi na to, da poslanca narodnih skupnosti delata. Ko smo lani poleti z vlado sklenili dogovor, nismo hoteli ostati na načelni ravni ohranjanja jezika, kulture, narodnostnih in ustavnih pravic, ampak smo si želeli konkretnega sodelovanja s projekti, ki se zdaj dejansko izvajajo. Nekateri od njih so se pokazali kot dobri in bodo verjetno zaživeli za daljše časovno obdobje," je pojasnil Horvath.
Žiža je ob tem zavrnil očitke, da gre pri omenjenih projektih za podkupovanje: "Odločili smo se realizirati projekte, ki so stari od deset do petnajst let, dejansko pa smo jih začeli že takoj na začetku mandata z vlado Marjana Šarca in to potem nadaljevali z vlado Janeza Janše. Te projekte smo torej začeli izvajati že pod Šarčevo vlado, čeprav smo z njo podpisali le splošen sporazum o sodelovanju, brez projektov in programov." Ko gre za konkretne projekte, je Žiža dejal, da je Šarčeva vlada zagotovila denar za zaposlitev novinarjev v RTV-centru Koper/Capodistria, ob tem pa tudi polovico sredstev za obnovo zgradbe v Kopru, v kateri imata svoja sedeža osnovna šola in gimnazija z italijanskim učnim jezikom. Preostanek sredstev za renoviranje poslopja pa je po podpisu sporazuma zagotovila Janševa vlada, je pojasnil Žiža in spomnil, da sta manjšinska poslanca s podpisom dogovora koaliciji lani zagotovila 50. in 51. glas podpore v državnem zboru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
