PKP 10 razdelil koalicijo in levo opozicijo: "Zdravniške plače so nevralgična točka tega zakona"

"Še vedno se soočamo s posledicami in vplivom nalezljive bolezni covid-19, in sicer tako na področju zdravstva, gospodarstva kot tudi socialnega varstva. Vlada se tega zaveda, zato je pripravila dodatne ukrepe," je pred poslanci pojasnil finančni minister Andrej Šircelj. PKP 10 med drugim predvideva povračilo škode upravičencem, ki so imeli po cepljenju ali uživanju zdravil proti covidu-19 hujše zdravstvene zaplete. Ko gre za pomoč prebivalcem, deseti protikoronski paket med drugim prinaša tudi pomoč upokojencem s pokojninami do 714 evrov v treh višinah, in sicer 130, 230 in 300 evrov, ter solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za invalide, vojne veterane in kmete brez pokojnin v starosti nad 65 let.

PKP 10 predvideva tudi mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah, in sicer v višini 30 oziroma 25 evrov dnevno. Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje lanskih turističnih bonov, in sicer do 30. junija 2022. Spomnimo, da je vlada bone za letošnje leto že podaljšala do omenjenega datuma. Šircelj je med drugim dejal, da bo država po 500 evrov za vsakega novorojenega otroka izplačevala še do sredine prihodnjega leta.

Ker si številni v času epidemije niso mogli privoščiti dopusta, bo mogoče neizkoriščeni letni dopust za leto 2020 koristiti še do 1. aprila 2022, dopust za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta. PKP 10 v dopolnjeni obliki, ki jo je prejšnji teden potrdil pristojni parlamentarni odbor za finance, prinaša tudi začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred. Obravnava dopolnil, ki niso bila skladna s poslovnikom državnega zbora, je na pristojnem odboru pripeljala do obstrukcije večjega dela opozicije.

Kordiš: Zmazek za zmazkom z bonbončki za privilegirance

Poslanka SD Bojana Muršič je spomnila, da so poslanci koalicije samo nekaj ur pred odločanjem na odboru vložili celo vrsto amandmajev, ki v že tako sporni zakon dodajajo kopico novih rešitev, med drugim tudi poseg v plačni sistem javnega sektorja, s katerim bi odpravili plačne omejitve za zdravnike in zobozdravnike. "Kljub predlogom in protestom so vladajoči na odboru še dodatno razmesarili zakonski predlog, ki v državni zbor prihaja v bistveno drugačni obliki, kot je bil vložen," je dejala Muršičeva. Marko Bandelli (SAB) je spomnil, da so v levi opoziciji obstruirali obravnavo na odboru, ker je predsednik odbora iz vrst DeSUS Robert Polnar dal koaliciji prosto pot, da izglasuje, kar si želi. Nepovezana poslanka Janja Sluga je med drugim izpostavila, da so "zdravniške plače nevralgična točka tega zakona". "Zdravniki vztrajno zagovarjajo izstop iz enotnega plačnega sistema in zdi se, da jim tokrat uspeva," je poudarila Sluga in dodala, da na strani vladajočih spet ni poguma, da bi namesto selektivnega dviga plač začeli socialni dialog in pogajanja z zdravniki, zobozdravniki, medicinskimi sestrami in negovalci.

"Zopet se je izkazalo, da je aktualna oblast nad pravnim redom in poslovnikom državnega zbora. Požvižgajo se seveda tudi na ustavo. Naj poudarim, da je bilo kar 75 odstotkov amandmajev k PKP 10 v neskladju s poslovnikom državnega zbora, zato ne bi smeli biti predmet obravnave," je dodal Bandelli. Poslanec Levice Miha Kordiš pa je poudaril, da je pred poslanci že deseti protikoronski paket, medtem ko bi morale biti podlage za vodenje epidemije rešene že na začetku in veljati skozi njeno celotno trajanje: "Tako pa imamo vsakih nekaj mesecev na mizi državnega zbora zmazek za zmazkom, v katerem se množijo bonbončki za privilegirance ter šikaniranje teh ali onih skupin državljank in državljanov."

Horvat: Rešitve naslavljajo okoli 300 tisoč najranljivejših ljudi

Poslanec NSi Jožef Horvat je medtem dejal, da je omikron, nova različica novega koronavirusa, glede kuženja postal pravi tornado. "Izbruhi nalezljivih bolezni so nepredvidljivi, zakonsko ni mogoče predvideti vseh situacij, do katerih lahko pride. Takšne zahteve so nerealne, sploh v našem sistemu, ki ne slovi po svoji hitrosti," je pojasnil Horvat. Kot je dodal, dopolnjen predlog PKP 10 med drugim prinaša pomoč najranljivejšim skupinam, vlada pa ni pozabila niti na invalide in upokojence. "Rešitve naslavljajo okoli 300 tisoč ljudi, ki so najranljivejši pri nas," je povedal poslanec NSi. Poslanka SMC Monika Gregorčič je dejala, da je PKP 10 v prvi vrsti naravnan solidarnostno, saj je bilo breme, povezano s pandemijo, neenakomerno razpršeno po različnih delih naše družbe, "ponekod v popolni zaustavitvi delovanja, ponekod v močno okrnjenem razvojnem potencialu, ponekod deležniki niso občutili večjih posledic".

Gregorčičeva je dodala, da je namen PKP 10, da ublaži neenakomerno razporeditev bremena pandemije pri družbenih skupinah in gospodarskih panogah, ki so utrpele najhujše posledice. Da je PKP 10 nujno potreben, se je strinjal tudi poslanec SDS Marko Pogačnik. Spomnil je, da so poslanci na odboru za finance podprli tudi štiri amandmaje opozicije, ki so se nanašali na področje zakona o nalezljivih boleznih. Poslanec DeSUS Robert Polnar pa je povedal, da deseti protikoronski paket prinaša kombinacijo ukrepov za varovanje zdravja ter pomoč posameznikom in podjetjem. Med drugim je izpostavil tudi solidarnostni dodatek za upokojence in podaljšanje turističnih bonov. "Nikakršen virus ne more odstraniti človeške potrebe, da v naravnih in družbenih dogajanjih vidi nekakšen smisel. Vse, kar lahko v celi zgodbi storimo, je to, da se zoperstavimo s svojim znanjem, vendar pa ne s tistim znanjem, ki smo ga na hitro posesali s Facebooka, ampak izključno s tistim znanjem, ki se razvija v laboratorijih in eksperimentalnih centrih, prenaša pa se s knjigami in z resnim šolanjem," je poudaril Polnar.

Poslanci tudi o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta RTVS

Poleg PKP 10 poslance danes čaka še obravnava predloga novele zakona o DDV, predlog zakona o debirokratizaciji ter imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija. Predlog novele zakona o DDV je vlada pripravila po tem, potem ko je njenemu prejšnjemu predlogu julija v DZ zmanjkal samo glas podpore. Omenjena novela zakona med drugim v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, uvaja pa tudi nekatere spremembe pri obdavčitvi kmetov, pri nakupu električnih vozil v podjetjih in pri izročanju računov, poroča STA.

O predlogu zakona o debirokratizaciji, ki naj bi olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena, so poslanci razpravljali že na redni seji sredi tega meseca, a niso opravili tretjega branja, ki jih čaka danes. Prav tako je z zadnje redne seje na danes prestavljeno odločanje o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija). Predsednik državnega zbora Igor Zorčič namreč takrat sklepov o imenovanju kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke, zaradi njihove neskladnosti z zakonom o RTV Slovenija ni dal na glasovanje.