Koalicija ustavnega loka (KUL) bo povolilno sodelovala, k čemur se bodo s podpisom zavezali predvidoma v torek. Dogovor strank LMŠ, SAB, SD in Levice daje več signalov, ocenjujejo in različno interpretirajo politični analitiki. "Prvi je, da bomo v volilni kampanji priča že videni zgodbi antipolitike, to je, da se raje pogovarjamo, s kom ne bomo sodelovali, in ne, kaj bomo naredili, saj omenjeni dogovor postavlja antijanšisem za eno nujnih prioritet in s tem tudi z leve utrjuje pot politične polarizacije. Drugi pomembnejši signal je dajanje vtisa, da lahko opozicijske stranke kljub številnim neuspehom, od interpelacij do navsezadnje dejstva, da je ravno nezmožnost sodelovanja omogočila tudi vlado Janeza Janše, še vedno sodelujejo med seboj," komentira Marko Balažic, politični analitik in vodja miselnega vozlišča Fokus 2031.
Bistven je dogovor
Na dikcijo, da so se stranke leve sredine nesposobne medsebojno dogovarjati, ne pristaja politolog in politični analitik Alem Maksuti. Po njegovem je v tem trenutku bistveno, da je opozicijski četverček pristopil k podpisu o povolilnem sodelovanju in da bo na volitvah skupaj iskal legitimnost pri državljanih. Po volitvah dopušča možnost drugačnega razpleta: "Ampak to trenutno ni tema in ne bi smela biti, razen če želimo govoriti isto, kar govori predsednik vlade. Tema mora biti, da so se bili sposobni dogovoriti in da bodo po volitvah sestavili koalicijo. Če jim to ne bo uspelo, absolutno dopuščam odprte možnosti, da se pogovarjajo še s kom." Sogovornik opominja, da je do volitev še precej časa, ne nazadnje se je v Sloveniji že zgodilo, da je zmagala stranka, ki je bila ustanovljena tri mesece pred parlamentarnimi volitvami: "Teh možnosti ne izključujem, sem pa prepričan, da določeni ljudje iz KUL za nobeno ceno ne bodo šli v koalicijo z NSi. Mislim predvsem na nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca, ki je to že jasno povedal, in na Levico, ki to ves čas kaže."
Jože P. Damijan: "Vse ob svojem času"
V predvolilno tekmo pa se, kot kaže, ne mudi izvornemu mandatarju Koalicije ustavnega loka in ekonomistu Jožetu P. Damijanu oziroma platformi, ki naj bi jo snoval z več intelektualci. Spomnimo namreč, da je po propadlem februarskem poskusu konstruktivne nezaupnice potrdil, da ustvarja platformo, znotraj katere lahko pride do integracije novih družbenih premislekov. S kom kuje načrte, še vedno ne želi razkrivati, je pa na naše vprašanje, kako kaže z ustanavljanjem platforme in morda tudi stranke, odvrnil: "Več kot 35 odstotkov volivcev sedanja politična izbira ne zadovoljuje in ne bi nikogar volili. Zato je potrebna nova ponudba na sredini, ki bo prinesla vsebino in kompetentne osebnosti. Platforma? Ja, vendar vse ob svojem času."
Balažic medtem meni, da trdo vztrajanje na blokovskih delitvah prinaša slabše obete pri iskanju morebitnih koalicijskih partnerjev. "Če bi jim v primeru zmage vendarle uspelo sestaviti vlado, bo ta brez sodelovanja drugih strank izjemno šibka," komentira sogovornik. Kot pravi, deli mnenje ekonomista Jožeta P. Damijana, da sta SAB in LMŠ vsebinsko prazni, zato bodo po njegovem skupne politike KUL povzete iz programov Levice in SD.
Kampanje v prid SDS
Vladajoča stran v sestavi SDS, SMC in NSi državljanke in državljane medtem nagovarja na terenu, organizira bolj ali manj formalna strankarska druženja. Napoveduje tudi velike infrastrukturne in druge projekte, vezane na črpanje evropskih sredstev in okrevanje po koronavirusni epidemiji. A Maksuti opozarja: "Vse, kar počnejo, če pogledamo celotno koalicijo skupaj z nekaterimi zunajparlamentarnimi strankami, v mislih imam predvsem Povežimo Slovenijo, je, da mobilizirajo Janševe volivce. In on to dobro ve, zato v Prekmurju, Prlekiji ... predstavlja kandidate in se pripravlja na volitve. De facto vse, kar počnejo vsi drugi akterji, počnejo v njemu v pomoč."
Šibkosti Janševih partnerjev, predvsem pa NSi Mateja Tonina, sogovornik oriše tako: "Razmerja sil so takšna, da tisti, ki je najslabši, izgublja. Namesto da bi se postavljal po robu najmočnejšemu, gre z njim v koalicijo in postaja bolj SDS-ovski od SDS." Po njegovem bi namreč lahko NSi in še kakšno manjšo stranko na levi sredini močno ogrozila volilna udeležba, kakršna je bila denimo na zadnjem referendumu o zakonu o vodah. Ugotavlja pa Maksuti, da je rezultat volitev najbolj odvisen od klime, v kateri se volitve dogajajo: "Tako da to, kar trenutno počnejo nekateri akterji, ne bo imelo neposredne navezave na to, koliko jim bo uspelo na volitvah privleči pozornosti državljanov, da jim bodo zaupali svoj glas. Je pa logičen korak, da skrbijo za mobilizacijo članstva in za to, da pokažejo, kako močni in uspešni so bili v času mandata."
Težko je prognozirati
Terenski obiski vladajočih jasno napovedujejo, da smo v polnosti zajadrali v politično kampanjo, je prepričan Balažic, ki tudi meni, da trdnost vlade ni pod vprašajem. Kot ocenjuje, bi jo lahko zamajala zgolj "oportuna pričakovanja katere od koalicijskih strank, da bi z morebitnim izhodom pridobila kakšen glas, a dvomim, da bi ta manever lahko izvedla brez soglasja največje stranke". Pod črto ima opozicija po Maksutiju s parlamentarnimi akcijami in združevanjem v rokah bistveno boljše karte kot koalicijske stranke z mobilizacijo baze na terenu: "Bo pa čas pokazal svoje, ker v Sloveniji imamo tako nestabilen strankarski sistem, kjer so praktično samo dve ali pa tri stranke etablirane, da je težko napovedati, kaj bo na volitvah."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
