(ŠAHOVSKI KOTIČEK) Kakšna je bila partija med Napoleonom Bonapartejem in Generalom Bertrandom?

Georg Mohr
23.08.2020 10:00

Šah stoletja velja za prvo med (namiznimi) igrami in ima kljub zapletenosti čudovito lastnost, da ga pravzaprav vsi znajo igrati. Pri svetovni šahovski zvezi trdijo, da je za šahovnico na uradnih tekmah sedla že več kot milijarda ljudi! Dolg je tudi seznam imenitnežev, najdemo jih na skoraj vseh področjih. Zaustavimo se le pri nekaj imenih, takih, za katere je slišal skoraj vsakdo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Napoleon Bonaparte si je s šahom čas krajšal v izgnanstvu na otoku Sveta Helena.
Profimedia

Če preskočimo srednjeveške kralje, ki so praviloma vsi šahirali, saj je bil šah takrat ena od obveznih vsebin na dvorih (od tod ime kraljevska igra), in skočimo v Pariz v njegova najbolj razburkana leta - konec 18. stoletja. Prizorišče Caffe de la Regence, eden najbolj znanih in najbolj opevanih intelektualnih kotičkov na svetu. Na dvoru sta si s šahom krajšala čas Ludvik XVI. in Marija Antonijeta, ki bosta kmalu ostala brez oblasti (in brez glav), v kavarni sredi Pariza pa je blestel mladi častnik Napoleon Bonaparte. V kotu sta figurice premikala Robespierre in Marat, v drugem so se za šahovnico izmenjavali Voltaire, Diderot in Benjamin Franklin, največji umi tistih let.

Slabo stoletje pozneje se je zgodba ponovila na Dunaju, v Caffe Centralu. Obstaja fotografija s konca 19. stoletja, ko za šahovnico sedita Adolf Hitler in Vladimir Ilijič Lenin. Sta se med šahiranjem tudi pogovarjala, si izmenjala misli, morda dala kak nasvet? Lenin je bil sploh navdušen in je imel šahovnico vselej pri roki ter izzival vse in vsakogar, ko je le našel pet minut časa. Tudi Leva Trockega in Stalina. Nekdanji jugoslovanski (in naš) predsednik Josip Broz - Tito je bil prav tako navdušen šahist. Njegove partije s Henryjem Kissingerjem so legendarne, verjetno je bil med njimi dogovorjen tudi kakšen milijardni kredit, s katerim se je Jugoslavija reševala iz težav.

Podobno ali še bolj je šah priljubljen med glasbeniki. David Ojstrah in Sergej Rahmaninov sta ves svoj prosti čas posvečala kraljevski igri, Richard Strauss, Robert Schumann, Richard Wagner, Sergej Prokofjev so bili nori na šah. Nedavno preminuli skladatelj Ennio Morricone je več časa preživel za šahovnico kot v svojem poklicu, Tim Webber je šahu posvetil kar celo opero z naslovom Šah. Tudi med rockerji je šah še kako priljubljen. Šahirali so Beatlesi, pa člani skupine The Rolling Stones. Sting je na dvoboj izzval kar Garija Kasparova (udarila sta se na vrhu legendarnega dvojčka v New Yorku), Madonna si je za partije z možem Guyem Ritchijem najela celo zasebnega učitelja. Pred dnevi je šahiste navdušil Ian Gillian, pevec legendarne zasedbe Deep Purple: "Šahirati bi morali vsi ljudje, za človeka je ni boljše telovadbe uma. In povem vam: če bi veljalo pravilo, da za visoko politično funkcijo lahko kandidira le tisti, ki je član šahovskega kluba, bi bil naš svet precej, precej lepši in pravičnejši."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta