Ne le Alpe in Pireneji, tudi vmes je lahko prizorišče gorskih spopadov na 108. dirki po Franciji. Na markantni Plešasti gori, kot je med drugim poimenovan Mont Ventoux, Velikan Provanse, je Tadej Pogačar brez prask preživel prvi resni napad tekmecev in ima zaradi slabšega dne Bena O'Connorja zdaj že pet minut prednosti pred vsemi, brez izjem. Še en sladko-kisel dan pa je za kolesarji Jumbo Visme, ki so tudi brez Primoža Rogliča med glavnimi akterji. Njihov Tony Martin je vnovič padel in odstopil, Wout van Aert je dobil etapo, Jonas Vingegaard pa se na najtežjem delu izstrelil iz skupine glavnih favoritov, a je rumena majica njegovo prednost pol minute do cilja izničila.
Van Aert do zmage kariere
Daleč od tega, da bi bila smrtonosna kot leta 1976 za Toma Simpsona ali tako atraktivna kot ob znamenitem teku Chrisa Frooma pred šestimi leti, a zaradi ladjedelništva posekana dreves pred stoletji in še vedno gola gora Ventoux je spet ponudila spopad najboljših kolesarjev na Touru. Po 27 letih je bil cilj ponovno v dolini, prvič v Malaucenu, in premierno se je karavana nanjo povzpela kar dvakrat v enem dnevu. Ob prvem prečenju je bilo še vse mirno, tako v pol ducata veliki ubežni skupini kot v glavnini, nato pa sta se obe razbili na prafaktorje.
V ospredju je izjemno vsestranski van Aert, ki je dan prej v sprintu glavnine zaostal le za zeleno majico, Markom Cavendishem, sam odpeljal praktično cel vzpon in spust za svojo četrto zmago na dirki po Franciji, prvo za Rogličev Jumbo letos. "Nisem pričakoval zmage ravno v tej etapi, na enega najbolj ikoničnih vzponov na dirki in v svetu kolesarstva. Toda verjel sem, vprašal ekipo, ali smem v pobeg. Zelo čustven trenutek zame, koliko smole smo že imeli. Zelo sem ponosen, mogoče je to moja največja zmaga v karieri," je dejal 26-letni belgijski prvak, ki je slavil že na številnih velikih enodnevnih dirkah, Milano-San Remo, Amstel Gold, Strade Bianche ...
Pogačar: Zame je bilo preveč
Te boste težko našli v biografiji specialistov za tritedenske preizkušnje, med katere se moštveni kolega van Aerta, Jonas Vingegaard, šele prebija. Čeprav 24-letni Danec namesto Pogačarja nosi belo majico, je, kjer je pokrajina videti kot Lunino površje, napadel kar rumeno. "Prvih par sto metrov sem mu poskušal slediti, ampak je bilo zame preveč. Počil sem in odpadel, nato pa poskušal odpeljati v svojem ritmu do vrha. Na srečo ni bilo več daleč," je povedal Tadej Pogačar. Na spustu sta se mu pridružila Richard Carapaz in Rigoberto Uran, z Južnoameričanoma, ki sta imela velik interes ujeti Skandinavca, je združil moči in uspel. "K sreči sem ju imel ob sebi, zelo dobro smo sodelovali."
Mladenič s Klanca pri Komendi je bil zelo zadovoljen, kako se je odvil dan. "Bilo je izjemno vroče, videli smo Ineos naviti tempo za etapno zmago oziroma karkoli. Zelo močni so bili, ni dosti manjkalo, da bi vozil v rdeči coni. Moram biti zadovoljen," je dejal kapetan Emiratov. Otresel se je prvega zasledovalca, Avstralec Ben O'Connor je za njim zaostal za štiri minute in zdrsnil na peto mesto. Kjer bo najbrž ostal naslednje tri dni, ko se bo karavana selila do Pirenejev. A do tja je veliko pasti, predvsem veter lahko prinese presenečenja, že jutri v 149-kilometrski ravninski etapi Saint-Paul-Trois - Chateaux.
Rezultati, 11. etapa, Surgues-Malaucene, 198,9 km: 1. Wout van Aert (Belgija/Jumbo Visma) 5.17:43, 2. Kenny Elissonde (Francija), 3. Bauke Mollema (Nizozemska/oba Trek Segafredo) oba +1:14, 4. Tadej Pogačar (Slovenija/UAE Emirates), 5. Rigoberto Uran (Kolumbija/EF Education Nippo), 6. Richard Carapaz (Ekvador/Ineos Grenadiers), 7. Jonas Vingegaard (Danska/Jumbo) vsi 1:38 ... 15. Ben O'Connor (Avstralija/AG2R Citröen) 5:35, 104. Matej Mohorič (Bahrain Victorius) 31:09, 128. Luka Mezgec (oba Slovenija/BikeExchange) 37:26; vrstni red: 1. Pogačar 43.44:38, 2. Uran +5:18, 3. Vingegaard 5:32, 4. Carapaz 5:33, 5. O'Connor 5:58, 50. Mohorič 1.22:53, 112. Mezgec 2.02:19.
