Nekoč fascinirani na motokrosisti, danes bi klicali policijo

Strogi ukrepi ob epidemiji koronavirusa so jo zagodli in pravega praznovanja ni bilo, pa vendarle v slovenski motokros druščini ni ostalo neopaženo, da je v Orehovi vasi minilo 50 let od prve tekme za svetovni pokal. Motokros, leta 1908 "izumljen" v Veliki Britaniji, se je v Jugoslaviji začel razvijati okrog leta 1960, ko je Češka naši takratni skupni državi poplačala dolg s cestnimi motorji, preurejenimi za motokros, nam pojasni Silvin Vesenjak, nekdanji dirkač, nato pa predsednik in danes član upravnega odbora AMD Orehova vas, ki danes zbira gradivo za svojo obširno knjigo.
Članu četrte generacije dirkaške rodbine Vesenjak spomin seže v sredino 60. let, ko sta v Orehovi vasi dirkala njegov oče Stanko in brat Milko ter domačemu klubu zagotovila ekipni naslov prvaka Jugoslavije. "Ne le glavni navijač, bil sem glavni mehanik, je pisalo v časopisu. Očetu sem pomagal čistiti motor. Sicer sem pa ob motorju že na prvih fotografijah, ko so me prinesli iz bolnišnice. Dobesedno sem zrasel na bencinskih hlapih," se pošali.

Dirkačem postavljali slavoloke

Nič čudnega, da se je ob takšni ljubezni do motorjev ob progi Radizel leta 1970 zbralo kar 30.000 navijačev, ki so z zanimanjem spremljali 51 dirkačev iz 19 držav. Stanka Vesenjaka sicer ni bilo zraven zaradi poškodbe, prav tako ne Milka. "Voznikov je vseeno bilo toliko, da so na startu naredili dve vrsti. Ko je prva speljala, je morala druga počakati, da se je prah polegel. Skregano z današnjimi standardi. Je pa to bil spektakel," pove Vesenjak. Na takratni dirki je bil prisoten tudi aktualni predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik, prav tako domačin: "Dirka je bila velik mejnik za AMD Orehova vas in tudi za slovenski motošport. Z njo smo se postavili ob bok takratnim znanim organizatorjem, kot sta bila Opatija ali Beograd, ki je imel avtomobilske dirke. Motokros se je nato začel razvijati s še večjo intenzivnostjo."

Pranje motorjev - vrhunec otroštva

To so bili časi na prelomu iz 60. let v 70., se spominja Vesenjak, ko se je v Hotinji vasi dirkalo tudi po ledu. Celo državno prvenstvo v tem je potekalo. Leta 1972 so se 250-kubičnim motokros motorjem na progi v Radizelu priključili še 60-kubični. Bolje rečeno – mopedi. In dirkanje je postalo dostopnejše za množice. Prav v tem desetletju se je rodil novi bodoči kralj slovenskega motokrosa Sašo Kragelj. Mož, ki je bil v 90. in še dobro desetletje v tem tisočletju alfa in omega tega športa, je prav tako zrasel ob dirkališču in se še kot deček udeleževal vseh mogočih dogodkov. "Nikdar ne bom pozabil vikenda, ko sem spoznal voznika iz Skandinavije, ki je tu dirkal. Bilo je zelo mokro, močno je deževalo. A v treh dneh sva se tako zbližala, da mi je v soboto zvečer dal motor, da sem ga šel domov oprat in mu ga pripeljal nazaj. Bil sem še tako majhen, da na motorju sploh nisem segel do tal. Tega ne pozabiš nikoli. In tistega njegovega dresa, ki mi ga je podaril. Pa nalepk od voznikov, ki jih je bilo takrat tako težko dobiti ..." se v spomine vrača Kragelj.

Štiriletni Gajser na sceni

Seveda je ta proga postala eden od prvih poligonov tudi za aktualnega svetovnega prvaka med elito, Tima Gajserja. "Spomnim se, kako se je Tim na dirki za svetovno prvenstvo prvič predstavil širšemu občinstvu. Že takrat so se vsi čudili, kako neverjeten otrok je. Star je bil štiri leta. Ko je sedel na motorju, se z nogami sploh ni mogel dotakniti tal. Oče Bogo ga je potisnil po progi in Tim se je suvereno odpeljal," pove Breznik.