Kolesarski finiš sezone: Ne spektakel, pač pa masaker

Do konca sezone resda ni več daleč, le še dve dirki WorldToura in nekaj nižje kategoriziranih, a do naslednje nedelje bodo imeli kolesarski navdušenci še kaj videti. In lahko se nadejajo tudi slovenskih uspehov, saj bodo na delu naši najboljši trije s svetovne jakostne lestvice. Od osmerice, ki je v nedeljo nastopila na svetovnem prvenstvu, so Luka Mezgec, Jan Polanc in Jan Tratnik že parkirali kolesa, Domen Novak in David Per ta čas nastopata na hrvaški pentlji, Primož Roglič, Tadej Pogačar in Matej Mohorič pa se pripravljajo na dirke v Italiji in Franciji.

Pogačar po Rogličevih stopinjah

Najprej bosta na scena stopila naša aduta za tritedenske preizkušnje, ki se bosta prvič po Touru letos merila med sabo. Danes se bosta udeležila že 104. Gira dell' Emilia, ki je sicer druge kategorije, a po imenih - z večino moštev WorldToura - spada v svetovno špico. Posebno mesto ima 195,3-kilometrska dirka s kar 3403 metri višinske razlike pri Rogliču, saj je predlani na njej zmagal, kar je bilo sicer že njegovo 34. slavje v profesionalni karieri, in pred tem je dobil veliko bolj odmevne preizkušnje, a to je bila šele prva trofeja na enodnevnih dirkah, ob katero je tri dni kasneje postavil že novo s Tre Valli Varesine. Ta "dvojček" bo letos naskakoval Pogačar, Zasavec pa je malce spremenil program z dirko Milano-Torino v sredo. Je pa vse to zanju zgolj uvertura v sklepno dejanje sezone naslednjo nedeljo - Lombardijo. Italijanska klasika, ki spada med peterico eminentnih spomenikov, je novost za dvakratnega zmagovalca Toura, trikratni šampion Vuelte pa jo je odpeljal že trikrat in bil najvišje predlani - na sedmem mestu.

Mohoriča v Italiji najbrž ne bomo videli, kot smo ga, preden se ga je oklenila jesenska smola. Lani je sezono predčasno končal po padcu na Vuelti, predlani si je na Hrvaškem že v cilju polomil rebra. Bo pa potrebno veliko previdnosti in sreče, da se scenarij ne ponovi v nedeljo, ko ga v Franciji čaka Pariz-Roubaix. Že "ljubkovalno" ime severni pekel je dovolj zgovorno. Kar 30 tlakovanih odsekov na 257,7 km do belgijske meje, trojica s petimi zvezdicami (Arenberški gozd, Mens-en-Pevele in Carrefour de l' Arbre), ob tem pa še vremenska napoved, ki prvič po letu 2002 obeta dež, so znaki ne za spektakel, pač pa masaker. A besede Seana Kellyja veljajo tudi pod sončnimi žarki: "Pariz-Roubaix je grozljiva dirka za voziti in čudovita za zmagati."

Ko noro postane še bolj noro

Gorenjec se bo na tlakovcih, ki jih že lep čas namenoma ohranjajo, da Pariz-Roubaix ne bi postal le še ena dirka, obnavljajo pa zato, ker drugače sploh ne bi bili prevozni, poskusil komaj drugič. Predlanski debi je kljub padcu uspešno prestal s 70. mestom. "To je najbolj nora dirka, na kateri sem kadarkoli nastopil," pravi Matej Mohorič. In letos, ko bo skušal izboljšati najboljši slovenski izid, 14. mesto Boruta Božiča (devet nastopov) izpred šestih let, bo še bolj nora. Tako pravijo prva poročila s cest med prostranimi polji, ki so že preplavljena z vodo in blatom.