Pa je končno tudi Francija kot sedma država dočakala svojega svetovnega prvaka v elitnem razredu motociklizma - Fabia Quartararoja. Dvaindvajsetletnik je prekinil kar devetletno vladavino Špancev - šest naslovov si je v tem času privozil Marc Marquez, enega Joan Mir, dva pa Jorge Lorenzo. Slednji je nazadnje slavil leta 2015, vse odtlej pa je trajala suša Yamahe, ki je zadnja leta vlagala v Mavericka Vinalesa. A naposled se je za pravega odrešenika izkazal Quartararo in postal najmlajši prvak na motorju tega japonskega proizvajalca. "Trenutno živim svoje sanje in se ne zavedam, kaj se mi dogaja. Veliko sem jokal in kričal. Zaključek dirke v Misanu je bil zame neverjeten in ob prečkanju ciljne črte sem pomislil na vse težke trenutke v svoji karieri," je hitel razlagati novi zvezdnik tega športa.
Čeprav ima na instagramu 1,5 milijona sledilcev, je še vedno sila preprost mladenič, za katerega ne mine dan brez stika s starši po telefonu. Živi namreč v (davčno ugodni) Andori, 650 kilometrov oddaljeni od rojstne Nice. Ta je zanj že zelo zgodaj postala premajhna. Oče Etienne, ki je sinu predal nenavadni priimek sicilijanskih korenin in svoje gene francoskega državnega prvaka v razredu do 125 kubičnih centimetrov, je Fabia že pri štirih letih posadil na (ravno Yamahin) motor in hitro začel ugotavljati, da je v tem otroku nekaj posebnega. Ženi, frizerki, je tako razložil: "Druge opcije ni, kot da se vsi skupaj odpravimo v meko motociklizma, Španijo." Rečeno, storjeno.
V povprečju izgubljeni talent
Šele tam je ves razkošni talent prišel na plano. Leta 2013 je Quartararo postal španski prvak v moto3, pri le 14 letih - kot najmlajši dotlej. In doslej. Bil je tako mlad, da ga niso smeli nagraditi s prehodom v svetovno prvenstvo razreda moto3, spodnja meja je bila namreč 16 let. Nič zato; Quartararo je še eno sezono ostal v španskem prvenstvu ter ga z devetimi zmagami in dvema drugima mestoma na enajstih dirkah še enkrat osvojil. Funkcionarjem ni ostalo drugega, kot da še vedno premlademu asu tokrat dovolijo izjemo in prehod v SP.
56
dirk v SP je Quartararo čakal na prvo zmago
In takrat se je začel pekel tudi za svetovno konkurenco Quartararoja, ki je vmes dobil vzdevek El Diablo, vrag ali hudič - malo zaradi rezultatov, malo zaradi grafike na čeladi, ki jo je priredil po nekdanjem italijanskem dirkaču Robertu Locatelliju. A na tej točki kariere je bil za mladega upa še pomembnejši Locatellijev rojak in tekmec iz preloma tisočletja Emilio Alzamora, ki je Quartararoja vzel pod okrilje v svojo ekipo. Proizvajalka motorjev Honda je v mladeniča vlagala velike upe, najavljala ga je kot novega Marca Marqueza. To so upravičevali tako Quartararojev življenjepis kot rezultati; že na drugi dirki v razredu moto3 se je uvrstil na stopničke, si na četrti privozil najboljše startno mesto, pa v Assnu spet stal na stopničkah, a si nato po seriji povprečnih rezultatov prav v (ne)srečnem Misanu zlomil gleženj.
Sezona 2015 se je končala na najslabši možni način, tudi z menjavo moštva, a kaj, ko je bila naslednja, 2016, še slabša, celo brez stopničk. Quartararo se je vseeno odločil, da naredi korak naprej, v moto2. "Skušal sem si povrniti izgubljeno samozavest. V prvi sezoni mi to ni uspelo," se spominja še enega leta, 2017, brez stopničk, "v drugi pa mi je." Ja, leta 2018 je po 56 dirkah v SP osvojil prvo zmago (v Barceloni). To so ostale edine stopničke te sezone - po zmagi na Japonskem je bil zaradi nepravilnega tlaka v pnevmatikah diskvalificiran -, ki jo je končal na desetem mestu. "Naslov prvaka v tem razredu zame ni bil mogoč. Bil sem zelo oddaljen."
Med elito kot riba v vodi
A nič zato, boginja Fortuna je posegla v njegovo kariero, ko se je v razredu motoGP za nepričakovano upokojitev odločil Dani Pedrosa. Poltovarniško moštvo Petronas Yamahe je bolj iz nuje kot jasnovidnosti na zelo konkurenčen dirkalnik ob Franca Morbidellija za 2019 posadilo Quartararoja - in zadelo v polno. Novinec je že na prvi dirki postavil najhitrejši čas dirke, na četrti je zmagal v kvalifikacijah, na sedmi stopil na stopničke. Še šestkrat je to sezono stal na njih, le Marc Marquez je bil nepremagljiv.
Nič zato; Quartararo je prepričal Yamaho, da na tovarniškem motociklu v sezoni 2020 zamenja legendarnega Valentina Rossija. Stopil je v velike čevlje in po lanskih uvodnih dveh zmagah v Jerezu (in poškodbi Marqueza) se je že zdelo, da bo naslov njegov, a zmanjkalo je konstantnosti. Letos je tudi to dodal v recepturo in zdaj je uradno najboljši motociklist na planetu.