Še pred dobrim letom je bil v umetni komi. Zlomljeni lobanja, nos in palec, raztrgane glasilke in živci v njih, izgubljenih deset zob, zdrobljena tako spodnji kot zgornji del čeljusti, otekli možgani, delno sesedla pljuča in številne odrgnine so bili rezultat padca na uvodni etapi dirke po Poljski leta 2020, ko je Fabia Jakobsena moštveni kolega Primoža Rogliča Dylan Groenewegen ob zaključnem sprintu porinil v zaščitno ogrado. Ves svet je stiskal pesti, ko se je Jakobsen boril za življenje. Sledile so številne operacije, še letos februarja so mu zdravniki rekonstruirali obraz. In tudi ko je že bilo jasno, da bodo vse poškodbe prej ali slej sanirane, se je 24-letnik v intervjuju za nizozemski AD spraševal, ali se bo še kdaj lahko vrnil med najboljše ali bo preostanek življenja moral preždeti v neki tovarni.
1
leto in 12 dni je minilo od Jakobsenovega skoraj usodnega padca.
5
ur so ga takrat operirali, še prej eno uro oživljali, da je preživel.
3.
zmago je tokrat osvojil na Vuelti, prvo po letu 2019.
Danes so vsa ta vprašanja odveč. Potem ko se je aprila vrnil v karavano na dirki po Turčiji in julija osvojil dve etapi na dirki po Valoniji, ki sicer spada v drugi rang profesionalnega kolesarstva, je zdaj Jakobsen spet tam, kjer je bil - v svetovnem vrhu. Etapnima zmagama na Vuelti 2019 je tokrat dodal še tretjo, najhitrejši je bil na 163,9 kilometra dolgi trasi med El Burgom de Osmo in Molino de Aragonom.
"Sanje so se mi uresničile. To je bila dolga pot nazaj po lanskem padcu. Številnim je vzelo veliko časa in truda. To je tudi njihova zmaga. Govorim o zdravnikih, kirurgih in medicinskemu osebju, družini, moštvu … To je tudi zmaga moje družine, ki je razlog, da sem sploh tukaj," si je oddahnil nizozemski sprinter, ki je v ciljnem finišu ugnal Arnauda Demareja.
To je bil tudi vrhunec relativno enolične ravninske etape, ki jo je neuspešno skušala popestriti trojica ubežnikov, za manjši šok pa je poskrbel še nosilec rdeče majice, Estonec Rein Taaramäe, ki je v gneči 1,7 kilometra pred ciljem padel. Ker se je torej to zgodilo znotraj zadnjih treh kilometrov, ko ekipe vneto sestavljajo sprinterske vlake in se prerivanja znajo tudi grobo končati, njegov dodatni zaostanek za glavnino po pravilih ne bo prištet k skupnemu času. "Sploh ne vem, kako sem padel. Bilo je zelo nervozno in v trenutku sem se znašel na tleh. Nič hujšega, le nekaj odrgnin sem staknil," se še vedno vodilni v skupnem seštevku ni preveč obremenjeval z nerodnostjo.
Ker je glavnina v cilj prišla skupaj, se razmerja med favoriti niso premešala. Tako bo skoraj zagotovo ostalo vsaj še jutri, ko bo na sporedu še ena ravninska etapa za sprinterje; prevoziti bo treba 184 kilometrov od Tarancona do Albaceteja. Bitka s klanci bo spet na sporedu v četrtek in petek.
Rezultati 4. etape: 1. Fabio Jakobsen (Nizozemska/Deceuninck-QuickStep) 3:43:07, 2. Arnaud Demare (Francija/Groupama-FDJ), 3. Magnus Cort (Danska/EF Education-Nippo), 34. Jan Polanc (UAE Team Emirates), 36. Primož Roglič (Jumbo-Visma), 69. Luka Mezgec (BikeExchange), 178. Jan Tratnik (vsi Slovenija/Bahrain Victorious) vsi isti čas.
Skupni vrstni red: 1. Rein Taaramäe (Estonija/Intermarche-Wanty-Gobert) 13:08:51, 2. Kenny Elissonde (Francija/Trek-Segafredo) + 0:25, 3. Roglič 0:30, 17. Polanc 1:39, 125. Mezgec 14:56, 152. Tratnik 17:57.
