Na novinarski konferenci v Sodnem stolpu so razglasili prejemnike Glazerjevih listin in Glazerjevih nagrad v letu 2025, priznanja mariborske občine za življenjsko delo in za pomembne ustvarjalne dosežke na področju kulture. 

Rene Maurin, predsednik Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad, je povedal, da je letos prispelo zelo visoko število kandidatur. "Prejeli smo 31 predlogov, kar pomeni sedem prijav več kot lani. Strokovne komisije so predlagale svoj izbor. Imeli smo zelo prijetno delo, ker je bil nabor izjemno kvaliteten, zato je bil proces razmeroma enostaven. Do nagrajencev smo prišli konsenzualno."

Prejemnike listin in nagrad sta razglasila namestnica predsednika Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Zora A. Jurič in član odbora Dejan Pušenjak. Glazerjevo listino prejmejo: pisatelj Avgust Demšar za trilogijo Vodnjaki, violinistka Oksana Pečeny za koncertne nastope v zadnjih treh letih in igralec Jurij Drevenšek za filmske vloge v zadnjih dveh letih. 

Avgust Demšar izboljšal žanr kriminalke

"Trilogija Vodnjaki ni le obrtniško na visokem nivoju, pač pa v svoj osnovni ustroj na umetniško in domoznansko prepričljiv način vključuje večdimenzionalnost Maribora," je zapisala strokovna komisija v utemeljitvi. V desetem, enajstem in dvanajstem romanu Avgust Demšar dogajanje postavi v Maribor, na Ptujsko Goro, v Slovensko Bistrico in namišljeno pohorsko vas Vodnjaki. Kot piše v utemeljitvi, Demšar "s pisanjem doseže, da po ulicah ne krožijo samo morilci, pač pa tudi pristen duh kraja, ki zaživi pred nami – večkrat tudi z dobro mero družbene kritike, ki za žanr kriminalk ni samoumevna, je pa značilna za literarno ustvarjanje Avgusta Demšarja." Komisija je zapisala, da Demšarjevo delo odlikuje "tudi natančna analiza medčloveških odnosov, spretno zasnovano razmerje med kriminalno akcijo in usodami likov ter zlasti mojstrstvo pri enakomernem vključevanju številnih likov, ki imajo svoja življenja in niso samo kopija drug drugega." Demšar je že s prvim romanom leta 2007 opozoril, da se žanrskemu romanu na Slovenskem obetajo boljši časi in je, kot piše komisija, s svojimi romanesknimi teksti žanr kriminalke predrugačil, izboljšal. 

"To dokazuje tudi pisateljev roman Cerkev, objavljen kot prvi del trilogije leta 2020. Dve leti pozneje je Avgust Demšar objavil drugi del trilogije Tajkun in lani njen sklepni del, roman Estonia. Pretanjena psihologija likov v njem prispeva k etični razsežnosti romana: stari znanci iz prejšnjih romanov v romanu Estonia nadaljujejo svoje življenjske poti, hkrati pa postajajo zanimivi tudi kot estetski fenomeni. Posebno psihološko prepričljivost je pisatelj razvil tudi ob portretiranju mladega para in slikanju dinamike njunega skupnega življenja. Čeprav beremo kriminalko, beremo tudi sugestivno psihološko študijo mladih ljudi, soočenih z dvomi, strahom in nezaupanjem," je še zapisala komisija.

Oksano Pečeny odlikujeta muzikalnost in virtuoznost

Po oceni strokovne komisije je privilegij imeti v mestu tako kvalitetno, tehnično popolno in umetniško prepričljivo glasbenico, kot je koncertna mojstrica orkestra Opere in baleta SNG Maribor Oksana Pečeny. Odlikujejo jo "brezhibna tehnika, zrela muzikalnost in virtuoznost. Njen koncertni repertoar je raznolik, solistični nastopi in sodelovanja z orkestri pa so izvedeni na najvišji umetniški ravni." Med njenimi koncertnimi vrhunci v zadnjem času so v utemeljitvi izpostavili nastope v avstrijskem Lafnitzu, kamor so uvrstili recital s pianistom Pavlom Kachnovim in sopranistko Nino Dominko, recital s kitaristom Hugom Gonzalesom Zurito in nastop v okviru gostujočega orkestra SNG Maribor na odprtem odru, kjer je pod taktirko maestra Simona Krečiča nastopila kot solistka in ob spremljavi orkestra izvedla štiri virtuozne skladbe, in sicer Sarasatejevo Introdukcijo in Tarantello, Cavatino Joachima Raffa, Čardaš Vittorija Montija in Beneški karneval Niccola Paganinija. 

Med vrhunci je tudi koncert komorne glasbe v okviru cikla Carpe Artem, na katerem je Pečeny nastopila s še dvema mednarodno uveljavljenima glasbenikoma, violončelistom Jako Stadlerjem in klarinetistom Laszlom Kutijem, dva koncerta za mir v mariborski dvorani Union, koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor v Cankarjevem domu, nastop z mednarodnim vrhunskim triom v Kulturnem domu v Novi Gorici, kjer je nastopila s klarinetistom Laszlom Kutijem in pianistko Akemi Murakami in koncert Simfoničnega cikla v Veliki dvorani SNG Maribor, kjer je Pečeny izvedla Koncert za violino in orkester v D duru (op. 77) Johannesa Brahmsa, ki velja po obsegu in virtuoznosti violinskega parta za enega najzahtevnejših violinskih koncertov nasploh, še piše žirija.

Jurij Drevenšek eden ključnih ustvarjalcev svoje generacije

Igralec Jurij Drevenšek, ki od leta 2018 deluje kot avtonomni in neodvisni delavec v kulturi, v avdiovizualnem in sodobnem medijskem ustvarjanju izkazuje "izjemno nadarjenost in tenkočutnost, njegovo delo pa ves čas ohranja visoko raven kakovosti, ki dviguje kvaliteto umetniških del, v katerih nastopa. V zadnjem času je Drevenšek to potrdil z vlogami v filmih Tartinijev ključ (2024), Skok v prihodnost (2024), v nemškem kratkem filmu Skin on Skin (2024), v veliki mednarodni produkciji Mojster in Margareta (2024), v filmih Varuhi formule (2023), Poslednji heroj (2023), Pero (2023), Zbudi me (2022) ter v odlično ocenjeni televizijski seriji v nemškem prostoru Sodnik (2022)."

Po mnenju komisije je Drevenšek eden ključnih ustvarjalcev svoje generacije in kulturni ambasador, ki se odlično znajde v raznolikih zgodbah in žanrih. "V vseh vlogah, tudi v stranskih, kaže igralsko širino, nobene vloge ne odigra klišejsko, v komičnih likih pa se izkazuje z inovativnim humorjem. Zato ne preseneča, da je s talentom in z znanjem prebil meje domačega okolja. Poleg angažmaja pri slovenskih produkcijah je sodeloval tudi pri projektih na Švedskem, v Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Rusiji ter Združenih državah Amerike." Z delom v različnih formah in žanrih, okoliščinah in jezikih ter vsakič z novimi sodelavci, je Drevenšek dokazal tudi, da je "sposoben drznih kreativnih rešitev, spodbudnega sodelovanja in visoke strokovne drže." Kot so spomnili, je leta 2022 dokazal, da se odlično znajde tudi v voditeljsko-moderatorski vlogi, ko je po petih letih še zadnjič vodil prireditev Bob leta za naš časopis, pri katerem je pisal tudi družbeno angažirane kolumne. 

Anka Krašna se z mladostno svežino izogiba kalupom

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme akademska slikarka in redna profesorica za slikarstvo in oblikovanje Anka Krašna. Kot je zapisala strokovna komisija, se refleksija vrhunske avtorice kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti.

"Slikarstvo Anke Krašna bi lahko na kratko opisali kot izrazit odmev avtoričinega čustvovanja, ki mu vedno sledi intuitivno. Po vsebini ustvarjalnost Anke Krašna sega od obravnav moči narave do angažirane družbene kritike, denimo z opozarjanjem na zablode pri določanju položaja žensk ali delavcev. Vsaka otvoritev njene razstave pusti sledi v spominu in napotuje na razmišljanje," beremo v utemeljitvi. "Ko je pred leti v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku razstavila pretresljivo slikarsko instalacijo z naslovom Slovenski delavci danes, je tla prekrila s portreti delavk in delavcev na prosojnem papirju v dveh slojih. Na spodnjih podobah so bili protestniki, na zgornjih pa molčečneži, ki jih je utišal neusmiljeni neoliberalistični režim. Obiskovalci so z zadrego vstopali v razstavišče, ker je bilo treba s čevlji gaziti po ljudeh."

Krašna je leta 1976 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici na oddelku za slikarstvo in profesorju Francu Kokalju. Podiplomski specialistični študij za slikarstvo je leta 1979 zaključila na isti akademiji v Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju.

Med najbolj značilnimi cikli Krašne, ki slike praviloma niza v cikluse, so Ovce (1987–89), Oznanjenja (1990–93), Vrtovi (1994–95), Zgodbe (2000–2003), Dnevnik gospodične Blondy (2004), Izgon iz raja (2018), Vedno na voljo (2023). Prejemnica mnogih priznanj in nagrad, med katerimi so odkupna nagrada Umetnostne galerije Maribor, nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor, Glazerjeva listina, nagrada Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), nagrada Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo, je imela več sto samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na 340 skupinskih. V Mestni galeriji Maribor so leta 2020 pripravili obsežno retrospektivno razstavo, ob kateri je izšla monografija s pregledom njenega celotnega opusa.

V odboru Glazerjevih nagrad so bili zraven Maurina, Jurič in Pušenjaka še Jure Ivanušič, Jerneja Ferlež, Bojan Labovič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač in Aleš Maver.

Podelitev nagrad bo 20. marca v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor. Glazerjeve nagrade in listine Mestna občina Maribor podeljuje že od leta 1987. Lani je nagrado dobila akademska slikarka Ida Brišnik Remec, listine pa Uroš Dokl, Gregor Pratneker in Nika Gorič.