Zmeda, kako rešiti cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, je na višku. Medtem ko je minuli teden vodstvo občine pojasnilo, zakaj so nastale spremembe v zaščiti cerkve, in poudarilo, da se z aktualno rešitvijo strinja stroka, si je v torek gradbišče ogledal še v konjiški občini izvoljen poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je z amandmajem konec leta 2019 uspel dva milijona evrov vredno obnovo cerkve v Žički kartuziji umestiti med naložbe, financirane od ministrstva za kulturo. Izbrano rešitev je opisal z besedama katastrofa in grozljivo, včeraj pa je ministru za kulturo Vasku Simonitiju ob razpravi o njegovi interpelaciji celo predlagal, naj projekt obnove začasno zaustavi.

Stroka je tako hotela

Kot smo minuli teden obširno že poročali, so mnenja stroke o tem, kako cerkev zaščititi pred propadanjem, zelo deljena. Del stroke meni, da bi morali cerkev ohraniti kot ruševino, drugi del želi nad njo videti običajno streho, tretji so za kombinirano rešitev, ki je od lanske jeseni tudi izbrana rešitev. Razpis za izbiro izvajalca za izvedbo polovične zastrešitve, pod katero bo premična streha, ki bo prekrila celotno cerkev, je v teku. "Če bo vse ustrezno, bomo v 14 dneh z izvajalcem podpisali pogodbo in bo v skladu z dogovornim rokom zadeva dokončana do konca oktobra, sredine novembra," je opisal konjiški župan Darko Ratajc, ki je ogorčen nad odzivom nekatere stroke. Prav stroka je namreč izbrala opisano rešitev, poudarja. "Septembra smo imeli v Žički kartuziji sestanek, kjer so bili prisotni vsi deležniki - stroka, investitor in občina. Soglasno je bil v teh prostorih dosežen dogovor, da je ta predlog, ki je trenutno izbran, sprejemljiv za vse, in naj se postopki nadaljujejo. Doc. dr. Rok Žnidaršič je bil pozvan, da postopek nadaljuje. Gostili smo tudi nadškofa dr. Alojzija Cvikla, tudi od njega je bilo pridobljeno pozitivno mnenje," je povedal Ratajc. "Naj še enkrat poudarim, da so v procesu zastrešitve – da ali ne, kakšna naj bo – vsi relevantni deležniki, ki sta jih uradno imenovala ministrstva, ZVKD, sodelovali in dosegli skupno odločitev. Ni bilo tako, kot se želi sedaj v javnosti predstaviti. Bila je skupna odločitev, pojavilo se je veliko dilem. Nikoli pa ne bomo naredili nečesa, kar bo ustrezalo vsem."

Premična streha ne bo moteča, zagotavljajo

Iz zapisnika sestanka konec septembra lani je razvidno, da je dr. Mija Oter Gorenčič, poznavalka evropskih kartuzij, udeležencem delovnega sestanka predstavila, kako se zaščite kartuzij lotevajo v tujini. Tako je poudarila, je zapisano v zapisniku, da je 90 odstotkov kartuzij v Evropi zaščitenih oziroma prezentiranih kot razvalina. Arhitekt Žnidaršič je pojasnil, da so v tem delu klimatski pogoji takšni, da brez rednih in obsežnih vzdrževalnih del spomenika v dolini Sv. Janeza ne moreš ohranjati kot razvaline, zato se je vodstvo občine odločilo za klasično streho. "Stroka je želela, da cerkev ostane brez strehe, zato je bila naša naloga, da najdemo neko rešitev, ki bo odgovorila na največ vprašanj," je opisal arhitekt. "Ko rečemo pomična, odprta streha, se zdi, da je to pravzaprav nekaj, kar bo preglasilo celoto, pa vendar je to narejeno na izjemno premišljen način. Ko bo ta streha počivala na teh ostalinah, ne bomo čisto znali določiti njene materialnosti, njene mase. Kot neki privid bo lebdela nad tem prostorom in puščala vzdušje, kot je danes, torej stik cerkvenega prostora z odprtim nebom in hkrati za potrebe zaščite arheoloških ostalin in seveda za potrebe novega življenja tega spomenika omogočala tudi pokrit prostor. Kdaj se bo pokrivalo, kako, dnevno, sezonsko, tedensko, ali bo iz tega narejen spektakel ali bo to pač nekaj, kar bo sledilo vremenu, je stvar upravljavskega načrta in strategije gospodarja," je poudaril.

Če hočeš nebo, stopi na travo

A takšne razlage poslanca Jelinčiča niso prepričale. "To ni več sakralni objekt. To je zmazek. Ne vem, bodo na del strehe, ki bo viden, še kakšno reklamo za Coca-Colo obesili!? Grozljivo," ni skoparil z negativnimi opisi. "Pa kakšen pogled v nebo? Če hočeš gledati v nebo, pač stopiš ven na travo, pa je. Pravijo, da za postavitev klasične strehe nimajo dovolj podatkov. Saj je enaka streha z majhnim turnom malo nižje v Špitaliču." Tudi razgledni hodnik na vrhu cerkve, ki bo ponujal pogled na kartuzijo, ga ni prepričal. "Kaj bodo pa videli? Pogled na ruševine, pokrite s travo," je komentiral Jelinčič in hkrati zatrdil, da bo sicer tudi za ta arheološka izkopavanja, ki jih kartuzija še potrebuje, "zhrihtal denar". Ta projekt pa bi bilo najbolje ustaviti, meni. "Več kot očitno je, da je problem v prevelikem obsegu financiranja, kajti če bi bila sredstva vsako leto po nekaj 100.000 evrov, najverjetneje interesov po tem projektu ne bi bilo," je Jelinčič dodal še v pisnem poslanskem vprašanju, poslanem na kulturno ministrstvo.

Po besedah župana Ratajca so tudi sami prosili ministrstvo, da dveletni projekt, ki sicer prinaša 1,6 milijona evrov (preostali del je DDV), podaljša vsaj na tri leta, a se s tem niso strinjali. Se pa, kot je pojasnil predstavnik ministrstva za kulturo Silvester Gaberšček, strinjajo s premično streho, čeprav so se mnenja stroke o rešitvah močno kresala. Ker, če tega sedaj ne naredijo, je vprašanje, ali bodo sploh kdaj. Dobljena sredstva so bila namreč, tako Gaberšček, velik čudež. "Če tega ne bi dobili, bi čez nekaj let to bil le še arheološki vrt."