Rozmari Petek
Če se je kdo v soboto spraševal, kaj počneta ženska akta sredi Titovega trga, je moral pogledati le na datum: zadnjih 22 let so namreč zadnji avgustovski dnevi rezervirani za prav poseben glasbeno-slikarski festival mladih, poimenovan Kunigunda. "Festival je dobil ime po lokalni legendi, saj naj bi bila na velenjskem gradu živela spletična z imenom Kunigunda. Po krivem je bila obtožena čarovništva, ker je znala napovedati vreme, spoznala se je na zelišča in je zdravila. In ker je to festival mladih kultur, takih, ki se še razvijajo in so tudi velikokrat po krivem obtožene, da niso dovolj 'kulturne', so se takratni prvi ustvarjalci festivala odločili, da bo festival dobil ime Kunigunda," opisuje programska vodja festivala Maruša Skornišek.
Širši publiki skušajo predstaviti kulturo, ki je sicer večinoma prezrta
Na plečih mladih prostovoljcev
Posebnost velenjskega festivala, ki kombinira glasbeno in likovno umetnost, je tudi, da jo pripravljajo izključno prostovoljci. "Celotna organizacija in izvedba sta v rokah mladih. Mi ne želimo najeti posameznikov, ki bi pripravljali ozvočenje, denimo, temveč to naredijo naši ljudje in ob tem istočasno učijo mlade. Naš lučkar je na primer postal že tako dober, da hodi že po svetovnih turnejah," mlade pohvali direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik.
Po Stari pekarni atelje
Pred leti je bila eno od prizorišč festivala Kunigunda tudi Stara pekarna, ki jo bodo v sklopu prenove Starega Velenja porušili. "Vendar nam ob tem ni hudo. Na njenem mestu bodo naredili trg, zraven pa nov objekt, v katerem bodo bar, galerija, učilnice, v zgornjem nadstropju pa bo pet ateljejev, ki jih bomo namenili mladim umetnikom. Ob tem bi radi k sodelovanju pritegnili tudi starejše umetnike, ki v Velenju od tega živijo, da bi bili mentorji mladim," opisuje Marko Pritržnik.
Akt so dobro sprejeli
Drugega plačila mladi ne prejmejo, saj je izvedba festivala vezana na skromna finančna sredstva, prejeta le s strani Mestne občine Velenje in Mladinskega centra Velenje. Kljub vsemu uspejo k sodelovanju pritegniti okoli 40 različnih domačih in tujih ustvarjalcev.
Štipendije angažiranim
Velenje je zgleden primer vključevanja mladih v projekte, ki zadevajo ravno njih. 25. maja 2010 so sprejeli prvo mladinsko strategijo, po kateri se lahko mladi sami prijavljajo na razpise za projekte, ki jih pripravljajo. Obenem nadpovprečno družbeno angažiranim mladim, od katerih so številni v več društvih in prevzemajo vodstvene vloge, odobrijo posebne štipendije (znašajo okoli 100 evrov). "Iz drugih občin nas vabijo, da jim naš model predstavimo kot primer dobre prakse razvoja mladinskega dela v lokalni skupnosti," pravi direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. "Mladinsko delo je v Sloveniji malo zakonsko urejeno, veliko stvari se prepušča lokalnim skupnostim. Mislim pa, da je ukvarjanje z mladimi v bistvu javna dobrina, ki bi morala biti tako samoumevna, kot sta denimo vodovod ali kanalizacija."
Vedno polna Hiša bendov
Dolga leta so mladi velenjski glasbeniki lahko vadili v eMce placu ob Rdeči dvorani, vendar so morali za vsako vajo prinesti in nato odnesti vse inštrumente. Leta 2014 so na to težavo opozorili velenjsko občino, ki jim je že mesec dni kasneje odstopila starejšo hišo pod skakalnicami. Mladi so si hišo s prostovoljnim delom uredili sami, jo dodatno zvočno izolirali, da lahko sedaj v njej istočasno vadi enajst bendov. A tudi to ni dovolj. Na čakalni listi je vsaj še deset glasbenih skupin, ki tudi iščejo primerne prostore za vajo.
store za vajo.
