Zastopanost žensk v znanosti: Ko si edina ženska za mizo z desetimi moškimi, imaš seveda drugačen pogled

Častna gostja na sobotnem dogodku je bila dr. Borka Jerman Blažič, pionirka slovenskega interneta in prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije. Ta je v svojem uvodnem predavanju poudarila, da zastopanost žensk na področju znanosti v Sloveniji prepogosto še vedno ostaja zgolj na papirju. "Ženske se v Sloveniji ne smemo veliko pritoževati, ker že dolgo uživamo enakopravnost, ki je zagotovljena z ustavnim zakonom. Vendar pa izpolnitev tega zakona ni vedno uresničena,“ je povedala Jerman Blažič.

Statistika večkrat zakriva realnost

Kot je poudarila v predavanju, smo danes priča stanju, da v organih odločanja v raziskovalni in znanstveni sferi še vedno prevladujejo moški, boljšo zastopanost žensk je mogoče najti kvečjemu na področju izobraževanja. Prav tako večino nagrad iz javnega denarja pogosteje podelijo moškim. Razlike so tudi pri osebnih dohodkih, ki so pri moških vsaj deset odstotkov višji.

Borka Jerman Blažič je predstavila tudi nekaj konkretnih številk. Študija She Figures, ki je obsegala obdobje med letoma 2014 in 2017, je pokazala, da je v Sloveniji aktivnih 4387 raziskovalk. Leta 2018 se je to število povečalo za 3,7 odstotka, vendar se je v istem času število moških raziskovalcev povečalo kar za 22,7 odstotka (s 7768 na 9530).

Varljivi so tudi vzpodbudni podatki o zaposlenosti žensk v akademskem okolju. Podatek, da je tu zaposlenih 46 odstotkov žensk, zakriva dejstvo, da je od tega le 32,3 odstotka raziskovalk in znanstvenic, vse ostale namreč opravljajo administrativna in tehnična dela.  

Častna gostja dogodka je predstavila številke o zaposlenih na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, kjer je bilo leta 2020 med zaposlenimi 36,5 odstotka žensk. Kar 75 odstotkov jih je bilo zaposlenih v naravoslovju, le 25 odstotkov pa v tehniki in tehnologiji. Najbolj vzpodbuden je podatek, da bolj ko se premikamo proti mlajšim generacijam zaposlenih, večja je zastopanost žensk. Kar 46 odstotkov raziskovalk je mladih (25 do 34 let), 27 odstotkov v jih je starostnem obdobju 35 do 44 let, 13 odstotkov v starostnem obdobju 45 do 54 let, 11 odstotkov v starostnem obdobju 55 do 64 let, tri odstotke pa jih je starih več kot 65 let.

Čeprav gredo številke v pravo smer, pa odločevalske položaje še vedno prepogosto zasedajo moški. "V 76-letni zgodovini inštituta ni direktorskega položaja niti enkrat zasedla ženska," je poudarila Borka Jerman Blažič. 

Kako je biti edina ženska v prostoru?

Na dogodku, ki ga je vodila Alja Herga, so spregovorile tudi znanstvenice mlajše generacije, ki so v zadnjih letih vstopale v raziskovalno okolje bodisi v akademskem bodisi v korporativnem smislu. Njihove konkretne izkušnje ravno tako kažejo, zakaj se znanstvenice marsikdaj še vedno težko uveljavijo v okolju, v katerem prevladujejo moški.

"Že ko vstopiš v sobo, v kateri je večina zbranih moških, in slišiš kakšne komentarje, ti to že da misliti, da mogoče ne spadaš v ta prostor," je povedala Neža Đukić, diplomirana inženirka multimedije in magistrica znanosti v IKT inovacijah. "Meni se je na primer na začetku zdelo pomembno, da sem na delo prišla oblečena elegantno. Pa mi je enkrat kolega rekel, da v obleki pa res ne zgledam kot programerka, ampak bolj kot neka poslovna ženska. Sklenila sem, da se bom kljub temu, da sem izstopala, še naprej oblačila tako, kot želim. In danes že imam to samozavest, da to tudi brez težav pokažem."

Brina Škoda, nominiranka za inženirko leta 2024, inženirka računalništva in informatike ter vodja ekipe produktnih oblikovalcev v podjetju Loftware, medtem pravi, da boljša ko bo zastopanost žensk v različnih znanstvenih okoljih, bolj bodo ti pomisleki izginjali. "Ko si edina ženska za mizo z desetimi moškimi, imaš seveda drugačen pogled na stvari. Pa si upaš ta pogled tudi izraziti na glas? Več žensk ko nas bo sedelo za takšnimi mizami, lažje bodo za nas te debate. Pomembno je, da ženske verjamemo vase in se medsebojno podpiramo." 

Eva Vidmar, magistrirana inženirka multimedije in programerka v podjetju Be-Terna, je v ta namen razvila svoj mehanizem delovanja v takšnih okoljih. "Zdi se mi pomembno, da se zavedaš, da vendarle živimo v okolju, kjer imaš enake možnosti, da pokažeš svojo sposobnost. Meni je pomagalo, da sem se osredotočila samo na stvar, ki jo delam. Da nisem razmišljala o tem, da sem punca. Vedela sem, da lahko svojo nalogo rešim enako dobro kot kolegi. Pojavijo se pa tudi takšni izzivi, da znajo moški potegniti skupaj, zato je pomembno, da se promovira zastopanost žensk v takšnih okoljih."

Sogovornice so se strinjale, da živimo v sistemu, ki so ga skozi celotno zgodovino ustvarjali moški, zato je marsikaj v naši družbi še vedno ukrojeno tako, da ne upošteva drugačnih potreb žensk. Tako je tudi danes, še posebej na tehnološkem področju. "Stvari se na področju tehnologij tako hitro spreminjajo. Kaj bo takrat, ko se bom odločila za družino in me leto ali dve ne bo na delu? To me zelo skrbi. Tudi sama si želim družino in zdi se mi, da te lahko to potisne nazaj v karieri. To, da po porodu prideš nazaj in potrebuješ nekaj časa, da spet ujameš tempo, bi moralo biti nekaj normalnega," pravi Neža Đukić. 

Skandinavija je še vedno zgled

Mlade znanstvenice, ki so s prisotnimi delile svoje izkušnje, so študirale in prve delovne izkušnje večinoma nabirale v Skandinaviji, zato so lahko iz prve roke ponudile primerjavo z našim okoljem. Barbara Kramar, študentka doktorskega študija biomedicine in AmCham Top potencial leta 2023, ki v farmacevtskem podjetju Novartis pomaga razvijati inovativna zdravila za raka, pravi, da so razmere tam še vedno boljše. "V tujini imajo na voljo več denarja, bodisi od vlade bodisi od sponzorstev farmacevtskih podjetij. Pri molekularni biologiji, kjer je glavno delavno okolje laboratorij, potrebuješ za ta orodja veliko denarja. Posledično se znanost razvija hitreje."

Bolje urejeno je tudi zasebno življenje, saj je dobro počutje zaposlenih na prvem mestu, s tem pa tudi ostra delitev med delovnim in prostim časom. Prav tako je močno zakoreninjena enakost med moškimi in ženskami pri družinskih opravilih. "Moški so enakopraven starš. Oba, oče in mati, sodelujeta pri vzgoji otroka. Oba morata zaradi tega določenim stvarem reči ne. Če te okolje pri tem podpira – in v Skandinaviji te – je veliko lažje." 

Vseeno pa ni na vseh področjih tako, da bi bili v Sloveniji slabši od Skandinavcev. Neža Đukić je pohvalila predvsem kakovost študija računalništva pri nas. "Kar se računalništva tiče, je kakovost študija pri nas super. Ko sem se primerjala s študenti iz drugih držav, sem bila povsem na njihovem nivoju. Nikoli nisem čutila, da v Sloveniji ne bi bila deležna kakovostnega študija. Je pa res, da imajo v tujini večje univerze, več je programov, zato lažje najdeš tistega, ki je bolj ukrojen za tvoja zanimanja."

Znanstvenice združene v klubu Ada

Sogovornice so izpostavile tudi pomembnost kluba Ada za promocijo žensk v znanosti, v sklopu katerega v Ljubljani prirejajo raznovrstne dogodke. Udeležba se je v zadnjem času močno povečala. "Odzivi so neverjetni. Udeleženke so povedale, da jim je tisto, kar so slišale tam, zelo pomagalo na fakulteti," je povedala soustanoviteljica Eva Vidmar.

V celjskem Tehnoparku se bodo v prihodnjih tednih odvili razni dogodki, naslednji večji bo 7. in 8. marca, ko se bo odvila dvodnevna konferenca Zabavni STEAM kot inovativno učno okolje, namenjena delujočim v vzgoji in izobraževanju v vrtcih ter v osnovnih in srednjih šolah.