Celjski mestni svetniki so sprejeli edinstveno strategijo v Sloveniji - trajnostno strategijo za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v mestni občini Celje. "Namen strategije je dvig vsesplošne ozaveščenosti za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v lokalni skupnosti, s poudarkom na povečanju delovanja v preventivnem smislu," je svetnikom povedal Stevan Polimac z Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje. Da je to potrebno, so ugotovili v času epidemije covida-19. "Prvi povod, da smo se odločili za soočenje z omenjenimi težavami, je bila informacija, da se je stanje varnosti v našem mestu in v naši družbi občutno poslabšalo. Vse več skrajnih oblik odklonskega vedenja in združevanja v skupine, katerih jedro tvorijo najstniki, ki s svojimi nedopustnimi, neprimernimi in zavrženimi dejanji v posameznih ožjih delih mesta povzročajo čedalje več materialne škode ter vnašajo elemente fizičnega in psihičnega nasilja nad drugimi občani, za nas pomeni nujnost takojšnjega ukrepanja," so zapisali v uvodu strategije.
Zaradi najstniških tolp
In nadaljevali: "Doslej smo s pomočjo lokalne policije in drugih pristojnih ustanov vzpostavili znosno stanje v posameznih ožjih delih lokalne skupnosti. Zavedamo se, da s tem vzrokov nismo odpravili. V občini imamo to srečo in hkrati privilegij, da obstajajo ljudje, ki imajo ravno pravšnjo mero vedenja in znanja, predvsem pa iskreno željo in voljo, da se zgodijo pozitivne, dolgoročne spremembe v družbi in s tem odpravljanje vzrokov za nastalo situacijo." Tako nekako je cilj strategije povzela tudi celjska podžupanja Breda Arnšek, ki je po sprejetju strategije na mestnem svetu skupaj z vodjo oddelka za družbene dejavnosti Polono Ocvirk in ravnateljico OŠ Lave ter podpredsednico občinskega odbora za družbene dejavnosti Marijano Kolenko predstavila strategijo. Z željo, da zanjo izve čim večji krog ljudi. Dodala je, da so k sodelovanju povabili strokovnjake, kot je dr. Nina Ana Jäger, pravna strokovnjakinja s področja odkrivanja težav pri mladih, specialni pedagog Marko Juhant, specialistka socialne medicine in javnega zdravja Nuša Konec Juričič ter zdravnica in ekspertinja za preprečevanje odvisnosti Sanja Rozman. Razlog za to je bilo delovanje najstniških tolp, ki so uničevale skupno lastnino, se hujskaško obnašale in bile nespoštljive, je opisala podžupanja. Cilj pa je, "da postanemo boljši ljudje", je poudarila. "Dolgoročno si želimo spremeniti družbo na boljše. Tako v miselnosti, odnosih, vedenju in tudi šolskem sistemu," je dodala.
Želijo si postati dober zgled drugim lokalnim skupnostim
"Našim občanom smo želeli poslati jasno sporočilo, da smo s temi težavami v družbi seznanjeni in da nam je mar," je dodala Polona Ocvirk in pojasnila, da bodo aktivnosti začeli v šolah in vrtcih. Ravno zato so za zaposlene v teh ustanovah tik pred šolskim letom že pripravili prvo srečanje. "Niti minute ne moremo več čakati," je povzela Kolenkova. Vzorce, če ti že iz osnovne matične celice – družine niso pravi, želijo spremeniti in mlade "že iz vrtca navzgor učiti, kaj je sprejemljivo obnašanje in kaj nezaželeno. To ne bo le črka na papirju. V ozadju je priprava akcijskih načrtov, ki bodo vsebovali, kdo bo kaj naredil, kaj v okviru redne dejavnosti, kaj želimo razširiti. Zavezoval bo vse, ki vplivajo na otroke v športnih klubih, društvenih dejavnostih, jezikovnih šolah, kjerkoli je vpliv na otroke tako izjemno pomemben. Želimo odpravljati vzroke. Naša družba že več kot 20 deluje po sistemu, da gasimo posledice. Tolpe, izsiljevanje, nasilje v družinah, to so vse posledice, mi želimo iti v bistvo vzrokov," je poudarila ravnateljica.
Kako spremeniti odrasle?
Vendarle velja tudi, da so otroci ogledalo družbe, zato se ob tem pojavlja vprašanje, čemu bodo ciljali praktično le na otroke, vzgojitelje, učitelje in preko teh na starše. Tudi ostali v družbi niso brez napak. "Karkoli počnemo, je bolje, kot da sedimo in čakamo, kdaj nam bodo mladi pred očmi propadli," je odgovorila Kolenkova. Pomembno pa se ji zdi tudi, da imajo pri tem šole in vrtci podporo lokalne skupnosti, kar dokazuje prav strategija. In še, dodaja, je starejše od 25 let praktično nemogoče spreminjati, če poprej niso spoznali tega, kaj loči nekaj dobrega od družbeno nesprejemljivega.
Ne glede na nekatere pomisleke po sistemu pometanja pred svojimi vrati je strategija vendarle korak na poti k boljši družbi. Čeprav bo najverjetneje težak in sprememb še nekaj časa ne gre pričakovati. Želijo si postati dober zgled tudi drugim lokalnim skupnostim, pristojnim ministrstvom in navsezadnje tudi državi. Ni le vodnik, temveč pot, po kateri želijo hoditi v prihodnje, so odločeni. "Osnovni namen strategije je dvig vsesplošne zavesti na vseh ravneh življenja, da postanemo boljši ljudje in s tem vsi skupaj prispevamo dodano vrednost v naši lokalni skupnosti," je v strategiji zapisal še župan Bojan Šrot.
Res ne po strankarski pripadnosti?
V strategiji je zapisano še, da bodo delovali empatično, predvsem pa na odprtosti družbe za ljudi iz drugih kulturnih okolij. Predvsem želijo razsvetliti današnjo generacijo, da bo, ko bo čez 10 do 20 let vodila državo, znala ravnati etično in odgovorno. A ne na podlagi strahu pred zakonom in kaznijo, ne zaradi pripadnosti ideologiji ali stranki, ampak na podlagi razuma, znanja in odgovornosti – iz notranjih motivov poštenja, dobrohotnosti in altruizma, so zapisali v strategiji. V celjskem mestnem svetu, ki je strategijo potrdil in pohvalil, tega sicer ni opaziti. Bolj je videti, da svetniki glasujejo strankarsko, saj se je že zgodilo, da so glasovanje po svoji vesti morali popravljati. Podžupanja je temu oporekala. Kot je pojasnila, so pred glasovanjem na seji dolgi predhodni postopki, kjer se mnenja uskladijo, zato je morda kdaj videti, kot da so le glasovalni stroj.kjer se mnenja uskladijo, zato je morda kdaj videti, kot da so le glasovalni stroj.