Rozmari Petek
V Šempetru je več imen, predvsem gostiln, povezanih z rimsko nekropolo. Šempetrani so namreč izjemno ponosni na leta 1952 najdene spomenike impozantnih rimskih grobnic. Tako zelo, da jim desetletja ni bilo težko prostovoljno kositi trave ob spomenikih, rezati žive meje, bele velikane vsako jesen pokrivati s ponjavami, da jih kisel dež ne bi preveč uničil ... Tudi dnevno dežurati ob njih, če se kakšen turist ustavi in si jih želi ogledati. A tako ne gre več, pravi Ivica Čretnik, predsednica Turističnega društva Šempeter, ki bdi nad nekropolo. "Letos ne bomo imeli več rednega delovnega časa od ponedeljka do ponedeljka, temveč bomo odprli samo za najavljene skupine. Ne gre. Lani smo imeli 4510 obiskovalcev, od tega od 60 do 65 najavljenih skupin šolskih otrok in mladostnikov. Za zgolj toliko ljudi ne moreš imeti zaposlenega vodnika. Če za nami ne bi stala občina Žalec, že zdaj ne bi preživeli. Rimska nekropola je v velikem minusu in tako delat več ne moremo," pravi Čretnikova.
"Lokalci" edini donatorji
Če bi bili pred leti uspešni na razpisu norveškega sklada, preko katerega so računali, da bodo dobili potrebna finančna sredstva za fizično zaščito spomenikov, bi bile številke danes gotovo drugačne, verjame. A denarja za zaščito spomenikov ni in ni. "Ljudje so vedno manj pripravljeni prostovoljno delati, kositi, grabiti, ker si mislijo, da samo za to nekropolo pa ni denarja. Nekateri so že precej nejevoljni," dodaja. "Sama sem bila kot otrok prisotna pri otvoritvi nekropole. Takrat so se vsem zdeli spomeniki impozantni. Z vlaki, kolesi, tudi peš so ljudje prihajali gledat spomenike. Številke obiskovalcev so se povzpele na 19 tisoč. Ne vem, na kakšen način opozoriti pristojne, da je to vendar nujna zadeva," dodaja Čretnikova.
Brez ustrezne zaščite dragoceni zapisi in reliefi z grobnic kmalu ne bodo več vidni
Istega mnenja so tudi na žalski občini, kjer znajo večkrat potožiti, da so pravzaprav v zgodbo vpleteni mnogi, denar za delovanje nekropole pa zagotavljajo sami, saj sofinancirajo turistično društvo. Spomeniki so last Pokrajinskega muzeja Celje, nad njimi bdi Zavod za varstvo kulturne dediščine, zemljišče, na katerem stojijo, je last Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2003 pa je to spomenik državnega pomena. "Občina Žalec z županom Jankom Kosom se zaveda, da je spomenik na naši lokaciji in da propada. Če občina z vsemi deležniki ne bi tvorno sodelovala in če turistično društvo ne bi z našo pomočjo ohranjalo spomenika, bi bil zaraščen kot grad Trnuljčice. Tega se moramo zavedati," je izpostavila Nataša Gaber Sivka z žalske občine. "A vso finančno breme ne more biti na ramenih lokalne skupnosti. Mi lahko participiramo. Več kot 130 tisoč evrov smo že vložili v ta projekt, da smo lani znova pridobili gradbeno dovoljenje za postavitev nadstrešnic. Torej poleg tega, da podpiramo dejavnost turističnega društva. Ker nam ni vseeno, da takšen spomenik, ki je tudi v evropskem merilu zelo pomemben, propada. Če se nič ne bo ukrenilo, čez deset let v šempetrski rimski nekropoli ne bomo imeli več česa pokazati. Po vsej verjetnosti bo kisel dež uničili vse napise in upodobitve."
Razgledani in premožni
V zbirki Umetnine v žepu Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU je pred dnevi izšla nova knjižica, v kateri avtorica dr. Katarina Šmid predstavlja zgodbo napisov rimske nekropole v Šempetru. Avtorica je na podlagi mnenj različnih tujih in domačih raziskovalcev ter na podlagi primerjanja s podobnimi rimskimi spomeniki prišla do novih ugotovitev. Razrešila je dileme o vsebini posamičnih reliefov. Za Spektacijevo grobnico so do zdaj domnevali, da eden od reliefov prikazuje grško zgodbo o žrtvovanju Ifigenije. Dejansko pa relief prikazuje beg Ifigenije iz Tavride z bratom Orestom in njegovim prijateljem Piladom. Kot je avtorica še zapisala v svoji knjižici, je rimska nekropola v Šempetru edinstvena, ker so za marsikatere šempetrske like primerjave najdene v daljnih vzhodnih provincah z bogato umetnostno preteklostjo, kar priča o relativno visokem statusu in povezanosti pokojnikov z večjimi umetnostnimi središči tistega časa.
Pripravljeni na razpis
"Zelo si želim, da bi bili uspešni na kakšnem javnem razpisu," dodaja direktorica celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik. "Vemo, da je spomeniškovarstveni razpis ministrstva za kulturo vreden 4,5 milijona za celotno Slovenijo. To je kaplja v morje. Iskreno upam, da bo zadeva uspešna na kakšnem mednarodnem razpisu," izpostavlja Brišnikova. Pogoj je veljavno gradbeno dovoljenje, kar zdaj po zaslugi žalske občine imajo. Uspel pa jim je še en pomemben korak. "Restavratorski center je v svoj redni program dela uvrstil tudi konservatorsko-restavratorska dela rimske nekropole. To pomeni, da bodo spomenike očistili in sanirali. Upam, da bo to odprlo še kakšna dodatna vrata, da bi na kakšnem razpisu tudi zato dobili kakšno točko več. Mislim, da je zadeva tako daleč, da je dejansko potrebno le še spremljati razpise in se nanje prijavljati," dodaja.
Pomena rimskih grobnic v Šempetru se zavedajo tudi člani izvršilnega odbora Slovenskega umetnostno-zgodovinskega društva, ki so, kot je opisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta dr. Marjeta Ciglenečki, sprejeli sklep, da bodo na vse naslovnike poslali poziv, da je v Šempetru vendarle treba nekaj storiti. "To sodi med najbolj pomembne rimske spomenike na slovenskih tleh. Od 2003. je spomenik državnega pomena. Napise in reliefe raziskujejo tako domači kot tuji raziskovalci, žal pa se njihova pričevalnost z leti zaskrbljujoče zmanjšuje. Primerjava starejših fotografij s sedanjimi dokazujejo, da spomeniki ne zmorejo kljubovati zobu časa," je sklep povzela Ciglenečkijeva. Zato društvo vse ustanove poziva, naj v skladu s svojimi pristojnostmi pripomorejo k njegovi zaščiti.
