Rozmari Petek
Letnica 2033, ko se v Šaleški dolini zaključi era koriščenja premoga, se bliža, regija pa še nima odgovorov na ključna vprašanja, ki jo begajo od takrat, ko je navedena letnica postala dejstvo. Doslej imajo obljubljena le sredstva iz Sklada za pravičen prehod v višini 174 milijonov evrov (75 milijonov evrov pripada zasavski regiji). Dodatno so dosegli, da bo pri projektih davek na dodano vrednost postal upravičen strošek. "Če tega ne bi storili, ne vem, kako bi celo velenjska občina, kaj šele sosednji manjši dve, zagotovila ta delež v svojem proračunu," je danes, ko je v Velenju potekala celodnevna konferenca o prihodnosti doline, pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič. Kot nekdanja članica kolektiva velenjske občine ve, o čem govori. Ključnih dokumentov, zakona o prestrukturiranju in zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV), ki naj bi bila osnova za dodelitev več finančnih sredstev dolini, pa še kar ni in ju po besedah Katičeve letos ne bo: "Zakona bosta sprejeta v prihodnjem letu."
Še bolj je vznemirila s pojasnilom, da bo, glede na poplave, ki so doletele Slovenijo, "najzahtevnejše" v proračunu zagotoviti 100 milijonov evrov letno, kolikor bi okvirno zakona počrpala iz državnega proračuna. Da lahko država pomaga tudi drugače, je opisal Piotr Sikora iz poljskih Katovic, kjer je mnogo rudnikov že ugasnilo, nekaj jih še bo, nekaj pa jih bo ostalo. Kot je opisal, so pri njih investitorji bili oproščeni plačila davkov. "Točno to želim v zakonu o prestrukturiranju. Pred časom so mi razlagali, da davčne spodbude niso dovoljene, a Poljaki jih imajo, pa smo vsi del EU," je opozoril velenjski župan Peter Dermol. Da bi občine iz premogovnih regij morale biti "pozitivno diskriminirane", se je strinjala tudi Katičeva. Da so podporniki investiranja, ne trošenja, pa je večkrat poudarila Sibil Klančar z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Šaleška tako najbolj stavi kar sama nase. Dermol je v velenjsko poslovno cono iz bližnjih občin pritegnil dve farmacevtski podjetji, ki izdelujeta prehranska dopolnila. Hisense, ki zaposluje štiri tisoč ljudi, ima tudi v prihodnje na velenjskih tleh namen investirati in razvijati svoje izdelke, čeprav so morali, ker se ljudje nočejo na delo voziti v Velenje, odpreti manjši enoti razvojnih oddelkov še v Ljubljani in Mariboru, je opisal izvršni podpredsednik Hisensa Gorenje Europe Tomaž Korošec. Za to stanje je okrivil čakanje na tretjo razvojno os. Tudi sam PV ima kup načrtov, kaj storiti s svojimi zemljišči (s Termoelektrarno Šoštanj imata v lasti kar 1104 hektarje). Celo jaške, ki v globino merijo tudi do 400 metrov, bi s pridom izkoristili, saj bi lahko služili kot gravitacijska baterija, je opisal generalni direktor PV Marko Mavec. Prihodnost v opuščenih rovih vidi še startupovec Martin Rojnik, lastnik podjetja Grashka, ki vsako leto podvoji svoje prihodke. Kot proizvajalec veganskih prehranskih izdelkov bi na degradiranem območju vzpostavil gobjo farmo, je opisal. Že zdaj pa zgodbo potopljenih vasi, Velenjske plaže in bližnje Viste odlično trži Zavod za turizem Šaleške doline. Po besedah direktorice Alenke Kikec so zgolj z Visto ustvarili več kot 100 tisoč evrov prihodkov.
