Premogovnik Velenje: Lignit bo še selil domačine

Še ne dolgo nazaj je v Šaleški dolini veljal nenapisan sistem pogojevanj; če bo Premogovnik Velenje (PV) preveč grenil življenje okoličanom in za to premalo dal, kot denimo premalo pozornosti plinom, ki prihajajo iz zračnih jaškov, bo lokalna skupnost "zategnila ročno" pri dajanju soglasja za podaljšanje koncesije. Lani, po spremembi zakona o rudarstvu, je ta adut lokalnim skupnostim spolzel iz rok. Zato je Premogovnik Velenje pred dnevi lahko brez skrbi oddal vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice, ki so jo nazadnje za 20 let pridobili leta 2002. Skrbi, da bi sploh kdo lahko zavrl postopek, praktično ni, saj cela Evropa zaradi krize v Ukrajini hlastajoče išče domače zaloge premoga.

"Premogovnik Velenje je 12. januarja 2023 ministrstvu za infrastrukturo posredoval vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za prihodnjih 20 let. Vloga, v kateri so navedeni obseg dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter velikost pridobivalnega prostora, ki se ne spreminja, mora biti pri pristojnem ministrstvu vložena najmanj šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena," so sporočili iz PV. Slednji so sicer 20-letno koncesijo z državo sklenili 21. januarja 2002, kar pomeni, da je ta medtem že potekla, a jih je "rešil" zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19, ki je pod določenimi pogoji na predlog koncesionarja omogočil 18-mesečno podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic, za katere so koncesijska razmerja potekla v letih 2021 ali 2022. "PV je ob upoštevanju navedenega pravila interventnega zakona na podlagi vloge s koncedentom 21. januarja 2022 sklenil dodatek h koncesijski pogodbi, s katerim je bila veljavnost rudarske pravice za izkoriščanje podaljšanja do 21. julija 2023," so pojasnili. Januar je zadnji mesec, ko so vlogo še lahko pravočasno oddali.

Selitve, o katerih župan ne ve ničesar

A za bolj udarno novico, kot so jo s PV sporočili v začetku tedna, je minuli teden ob obisku Evropske komisije poskrbel direktor PV Janez Rošer. Zbranim je najprej opisal, zakaj je velenjski lignit v primerjavi z ostalimi premogovniki tako poseben - večina premogovnih regij razpolaga z nekaj metrov širokimi sloji premoga, v Velenju pa je 160 metrov širok sloj lignita, zato je vpliv na površje tako enormen. V minulih 147 letih so iz globin - danes kopljejo okoli 500 metrov globoko - pripeljali 261 milijonov ton lignita, kar je, je dodal Rošer, tudi v svetovnem merilu velika številka. Posledice so vidne: tri šaleška jezera, ki segajo do 100 metrov globoko. "V preteklosti je bilo zaradi izkopavanja več kot dva tisoč ljudi preseljenih. Žal jih bo še nekaj," je napovedal Rošer. S pojasnilom, kdo se bo moral zaradi šaleškega stebra pridobivanja električne energije še preseliti, ni nadaljeval. Je pa dejstvo, da se izkopavanja na več kot 1104 hektarje velikem pridobivalnem območju zadnja leta širijo pod Šoštanjem, ne pod Velenjem. Šoštanjski župan Boris Goličnik s tem, da se bo moralo preseliti še nekaj ljudi, ni seznanjen. "To mi sploh ni poznano. Niti nimam predstave, za katero lokacijo gre. Mislil sem, da je preseljevanje zaključeno, saj zdaj kopljejo proti Gaberkam. Kako bo to vplivalo na prebivalce, tudi nimam podatka. V petek imamo srečanje s predstavniki PV. To bo naše prvo srečanje, odkar sem župan. Takrat se bomo o teh stvareh pogovorili in predebatirali," je dejal. Ker je direktorjev stavek pustil veliko ugibanj, smo iz PV želeli dobiti jasnejše odgovore, koliko hiš bo še terjal lignit - in kje. Iz službe za odnose z javnostmi so pomirili, da gre le še za dva primera, ki sta že nekaj časa v teku, oziroma da dogovori že tečejo. Drugih novih selitev ni načrtovanih, ker je območje odkopavanja določeno in se ne bo širilo, so pojasnili.

Še potrebujejo nove rudarje

Se pa ob tem nekateri čudijo, čemu podaljševanje koncesije za 20 let, če bo po lani sprejeti letnici obratoval le še do leta 2033, torej deset let. V PV že ves čas poudarjajo, da se izkopavanje z letnico 2033 ne bo končalo na način, da bi zgolj obrnili ključ v ključavnici in odšli domov. Izpostavljajo, da bodo potrebovali še najmanj 15 let za zapiralna dela. Ravno zato še vseeno potrebujejo ustrezen kader, ki pa ga je "zaradi negativne konutacije v medijih", kot pravi Rošer, trenutno vedno manj. Na vseh izobraževalnih nivojih, ki so sestavni del odkopavanja premoga, je namreč vpisanih manj kot 30 dijakov in študentov.