Poskus poslanke Janje Sluga: Po 35 letih le do zakona o okoljski sanaciji Celja?

Pred več kot 40 leti je nekdanji veterinar Janez Črnej na terenu opazil neverjetne poškodbe pri živalih kmetov, ki so kmetovali v okolici celjske cinkarne. S pomočjo tuje literature je spoznal, da so za bolezni živali (krave denimo niso mogle več hoditi) krive težke kovine, ki jih s svojo proizvodnjo cinka in drugih produktov povzroča tedanja Cinkarna Celje. Pred 35 leti so bile narejene prve analize onesnaženosti Celja. Potrdile so Črnejeve hipoteze, zgodilo pa se ni nič.

Nekaj let kasneje, ko je cinkarna obratovala že z močnejšimi čistilnimi napravami, so strokovnjaki znova merili vsebnost težkih kovin, predvsem na območju stare cinkarne. Spet so dobili pričakovane rezultate - presežene vrednosti. Pred dvanajstimi leti je okoljevarstvenica dr. Cvetka Ribarič Lasnik s sodelavci že spisala zakon o sanaciji Celjske kotline, a ker ni bilo dovolj politične volje, je ostal v predalu. "V 35 letih se ni naredilo nič (z izjemo zadnjih sanacij celjskih vrtcev), pa smo vsi vedeli, v čem je problem - da je ogroženo okolje, predvsem pa zdravje ljudi," pravi Ribarič Lasnikova, ki je sodelovala pri pisanju aktualnega predloga zakona. "Težke kovine ne bolijo, ne pečejo, jih ne okusimo, ne vidimo, ampak nam pa škodijo. In v tem je problem. Zanamcem puščamo, da bodo morali plačati ceho za tisto, kar so profitabilna podjetja ustvarila."

Dovolj čakanja na sistemski zakon

Tudi nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je obljubil sanacijo celjskih vrtcev iz državnega žepa (te se izvajajo še sedaj), meni, da se na tem področju za Celje ni naredilo dovolj: "Preseneča me, da po tolikih letih zadeva še vedno stopica na mestu in da se samo neke drobtinice rešujejo. Mežica ima svoj zakon in v mojem mandatu smo se moral kar 'tepsti', da smo zagotovili finančna sredstva. Že vsaj dve leti poslušamo, da potrebujemo sistemski zakon, da bomo vsa degradirana območja v Sloveniji rešili. A se premalo zavedamo, kaj sistemskost pomeni: da potrebujemo enake vhodne podatke za vse kritične točke v Sloveniji, ki jih danes nimamo. Če se torej odločimo, da gremo v sistemsko reševanje, bomo dve, tri, štiri leta porabili samo za to, da bomo zbrali vhodne podatke za druge točke, za Celje jih pa že imamo. Prav zato je zakon, ki je pred nami, treba podpreti, ker bo vsakega naslednjega ministra dodatno zavezal, da mora zagotavljati sredstva za sanacijo."

Leben dodaja, da tudi celjska občina v tem obdobju ni naredila vsega, kar bi lahko. "Pričakoval bi, da se zelo aktivno sodeluje pri pripravi takih vsebin. In da župan sam reče, jaz se zavedam, da imamo težave v naši občini, in da se vlaga v hitrejše reševanje kritičnih primerov. Že če se taka proaktivnost uvede, bodo problemi hitreje odpravljeni, kot so bili doslej."

Poslanka Janja Sluga, ki po štirih letih vnovič vlaga zakon v proceduro, se je celo poletje in jesen z občino usklajevala predvsem pri vprašanju financiranja sanacije. Občina s sanacijo ne želi imeti nobenega stroška. "Ko sem pred štirimi leti prvič vlagala zakon, nisem našla načina, da bi Cinkarno Celje prisilila k sofinanciranju, zato sem preložila vse na državo. Sedaj sem brala poročilo evropskega računskega sodišča, ki je zelo podrobno pregledalo uresničevanje načela 'povzročitelj plača' v evropskih državah. In če kdorkoli v tej državi misli, da zakon o varstvu okolja ni zadostna pravna podlaga za to, da onesnaževalce prisilimo, da plačajo škodo, ki so jo naredili, bom pač v tem zakonu, ki ga vlagam in ki je v moji domeni, vnesla vanj dodatno pravno podlago, po kateri bo zelo jasno in nedvoumno z imenom onesnaževalca pisalo, kdo je tisti, ki mora za škodo tudi plačati! Prav zato sem se osredotočila na območje stare in nove cinkarne. Ker tu obstajajo nedvoumni dokazi, kdo je škodo povzročil, medtem ko je za druge točke zunaj tega območja predvideno financiranje države," pravi poslanka. Po tem predlogu naj bi Cinkarna Celje, ki letno beleži rekordne poslovne rezultate in deli visoke dividende (lani je imela skoraj 19 milijonov evrov dobička, večji del ga je razdelila med delničarje), v desetih letih za sanacijo namenila okvirno 16 milijonov evrov, sedem milijonov bi primaknila država.

Desni in levi dihajo isti zrak

Slugova je v tem tednu od staršev malčkov Vrtca Anice Černejeve in Vrtca Zarja prejela tudi pismo podpore. "Problematika onesnaženosti s težkimi kovinami v celjski zemljini ni nova. Na njo zadnja leta najbolj opozarjata prav poslanka Janja Sluga in civilna iniciativa. Žal pa se vrsto let številni starši v Celju pravzaprav nismo zavedali resnosti situacije, saj nismo imeli objektivnih informacij o vplivih na zdravje otrok. V zadnjih dveh letih so se vendarle začele stvari premikati na bolje, čeprav še vedno zelo počasi. Zdaj vsi dobro vemo, da težke kovine predstavljajo velik problem za zdravje vsake populacije, še posebno za najmlajše, ki so najranljivejša populacija. Veseli nas, da je ministrstvo za okolje imelo posluh in začele so se sanacije zemljin onesnaženih igrišč celjskih vrtcev. Želimo si, da odpravljanje te problematike ostane prioriteta pristojnih ministrstev in državne politike tudi v volilnem letu. Zato podpiramo dosedanje in bodoče napore poslanke," so zapisali.

Koordinator Civilne iniciative Celje Boris Šuštar pa je dodal: "Vsi volivci, tako desni kot levi, dihamo visoko onesnažen zrak v Celju in okolici vsaj sto dni na leto. Le dežju in vetru se lahko zahvalimo, da se onesnaženje zmanjša. Nesanirano področje stare cinkarne s prašenjem dodatno ogroža zrak, ki ga dihamo. Izluževanje tako s področja stare cinkarne kot nove cinkarne pa izjemno uničuje podtalnico. Zakon nam bo v nekaj letih vsaj približno zagotovil ustavno pravico do zdravega okolja."