Rozmari Petek
Visoka, nenavadna rdeča škatla na podstavku, sestavljena iz delov, za katere skoraj nihče ne ve, čemu so nekoč služili, se je na današnji svetovni dan poezije predstavila zbranim v Knjižnici Rogaška Slatina. Starejšim je čudna stvar zrecitirala Franceta Prešerna, bližnjim srednješolcem mlajše pesnike, kot je denimo Martin Mikolič, našla je primerne tudi za osnovnošolske obiskovalce knjižnice. Prvič je recitirala brez plačila, obisk je "častila" knjižnica, drugače pa nenavaden avtomat zaživi, ko vanj vržeš kovanec. "Pesmomat, unikaten, robotiziran avtomat želi poezijo pripeljati tja, kjer so ljudje. Mimoidočim omogoča, da za kovanec kupijo pesem, si polepšajo dan in simbolno – pa tudi dobesedno – podprejo širjenje poezije," projekt opisujejo njegovi avtorji: portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenski center PEN in Fakulteta za informatiko.
"Zaleti se" v pesmomat
"Urejam spletni portal, na katerem je cel kup dobre poezije, od slovenskih klasikov do sodobnih. Ampak kako pritegniti ljudi, da bi res brali poezijo? Domislili smo se takšne mašine, da se človek na ulici vanjo zaleti in pogleda 'o, saj tu je poezija' in potem tudi nekaj prebere," opisuje urednik portala Vrabec Anarhist dr. Igor Divjak. "Zakaj ne bi ob bankomatih, parkomatih imeli še pesmomate. Ideja je nastala na osnovi džuboksov. Pomislili smo, da bi naredili podobno napravo, v katero vržeš kovanec, le da namesto skladbe dobiš pesem. Pesmomat ti pesem prebere z računalniško generiranim glasom in jo natisne na listek. Lahko se pesem tudi preko QR-kode prenese na telefon in komu pošlje, morda za kakšno voščilo. Lahko se deli na spletnih omrežjih," je našteval in srednješolcem predlagal: "Srednješolec si zaželi poezije, vzame kovanec, ki mu ga je dala mama ali oče, si zavrti kakšno Kosovelovo pesem in jo nato še sam zrecitira pri uri slovenščine. No, hecam se. A zakaj ne bi fant za valentinovo podaril punci kakšne pesmi. Ali zakaj je ne bi punca fantu. Morda ga bomo nadgradili celo tako, da sam napišeš pesem, jo naložiš na pesmomat, potem pripelješ punco do pesmomata in ji pokažeš pesem, ki si jo napisal zanjo," je predloge malo za šalo, veliko pa zares trosil Divjak.
Spisek pesmi v pesmomatu je raznolik, zajema starejše in mlajše, sodobne pesnike. "Spisek bomo še nadgrajevali. Pesmi so razdeljene tudi po tem, komu so namenjene, otrokom ali odraslim," je dodal Divjak. "Pesmomat je prototip, narejen iz različnih kosov. Za robustni, mehanski del smo šli v delavnico mojstra Josa pri Črnučah, ki ima v njej sestavne dele najrazličnejših turbin, celo raket, tako da niti ni ne vemo, od česa je kaj," se nasmehne. Prav želeli so si drugačnega, unikatnega. Želja sicer je, da bi bilo takšnih pesmomatov po Sloveniji več. "Da bi stali na ulicah ne le parkomati in bankomati, temveč tudi pesmomati," še poudari.
Malo posegajo po poeziji
Da bi to bilo dobro, meni tudi direktorica Knjižnice Rogaška Slatina Nataša Koražija, ki opaža, da se poezije zelo malo izposodi. "Ravno zato smo se odločili, da pesmomat za svetovni dan poezije najamemo. Vesela sem, da so našim članom bolj ljubi slovenski pesniki in pesnice, recimo Tone Pavček, Neža Maurer, Svetlana Makarovič, Feri Lainšček," opisuje direktorica. Tudi samo število članov – okoli 2600 jih imajo - ni zelo spodbudno, "a k sreči ta številka ne odraža realnega stanja. Opažamo, da si izposoja cela družina na eno izkaznico, kar je prav. Številke ne povedo veliko, več povesta obisk, izposoja. Glavno je, da ljudje zahajajo v knjižnico. Ni pomembno, ali na eno kartico štirje ali en sam," dodaja. "Obenem organiziramo kup dogodkov, preko katerih ljudje pridejo k nam, četudi sicer ne zahajajo v knjižnico. Ne štejemo niti uporabnikov čitalnice, interneta. Tako lahko rečem, da zagotovo vsaj 35 odstotkov Slatinčanov in Rogačanov tako ali drugače uporablja knjižnico."
Ruski gostje, ruske knjige
V statistiko niso zajeti tisti, ki si knjige izposojajo v ličnih mimobežnicah, nekakšnih javnih knjižnih policah, ki so jih namestili na predvsem bolj oddaljene kraje občin. "Glede na to, kako zelo pogosto jih moramo polniti, je zanimanje za knjige očitno še vseeno veliko. Namen je bil, da damo knjige tudi v zaselke, kjer živijo starejši ljudje, ki nimajo rednega prevoza, tudi nimajo možnosti, da jih kdo redno vozi v knjižnico. Na tak način jim vseeno približamo knjigo in res se veliko izposoja. Na eni knjigobežnici na Topolah imamo gospo, ki celo svoje knjige daje notri. Zraven so si sami postavili klopco, tam se mi zdi najlepša lokacija. Večinoma sicer knjige vestno vračajo. Jih pa tudi nekaj obdržijo, kar navsezadnje tudi ni narobe – knjiga v vsak dom, pravimo," poudarja direktorica in za konec doda zanimivost, ki je vezana specifično na Rogaško Slatino. "V bližini hotelov, motelov in drugih turističnih nastanitev gostje vračajo knjige v ruskem jeziku, kar nekaj takšnih smo našli. Zraven dodajajo, da jih lahko berejo tudi drugi gostje. Sodelujemo pa še s krapinsko knjižnico, saj naši člani zelo radi berejo tudi v hrvaščini."
Knjige in semena
V knjižnici, ki je v kletnih prostorih trgovskega centra, kar se je sicer, kot dodaja direktorica, izkazalo za zelo dobro, s prihodnjim tednom začenjajo že nov nenavaden projekt, poimenovan Knjižnica semen. "To ni naša pogruntavščina. Z njo so začeli v novogoriški knjižnici, potem ko jim je nekdo to poslal kot primer dobre prakse. Odlična zamisel. Na ta način se ohranjajo avtohtone semenske vrste na lokalnem območju. Deluje namreč tako, da nekdo brezplačno v knjižnico prinese semena, jih tukaj zapakira v vrečke, natisne kodo, nekdo drugi jih brezplačno vzame, a jeseni prinese svoje. Sledljivost je zagotovljena, saj so razvili aplikacijo, ki je vezana na člansko izkaznico knjižnice." Pripravljajo se tudi na 20-letnico samostojne knjižnice, že v soboto pa gostijo polfinale pesniškega turnirja Festivala Pranger, s katerim sicer sodelujejo tudi tako, da organizirajo otroški festival Mali pranger Ela, ki se imenuje po njihovi rojakinji Eli Peroci.
