Rozmari Petek
Sedmi festival kave, ki v tem vikendu skupaj z ostalimi štirimi sejmi poteka na celjskem sejmišču, je bil povod, da je celjska obrtno-podjetniška zbornica pripravila okroglo mizo o težavah, s katerimi se srečujejo gostinci. Te so se pojavile tudi pri predsedniku sekcije Petru Pišku, ki je z družino pred dobrega pol leta najel Celjsko kočo, po pol leta pa ugotovil, da tudi zaradi pomanjkanja kadra tega ne bo mogel nadaljevati. "Že pred covidom je bilo gostinstvo v težavah. Bili smo prvi, ki so nas zaprli, nam dajali kazni. Zaradi zaprtja smo izgubili kadre, ki so se prezaposlili v druge panoge, v tovarne, k hitri pošti, različno, in ugotovili, da je to lažji posel kot gostinstvo, ko delaš tudi med vikendi in prazniki," je uvodoma dejal Pišek. Za stanje, v kakršnem je gostinstvo, je okrivil tudi prestar šolski sistem, ki da ne ve, kaj gospodarstvo potrebuje, obenem pa da gostinske šole razpisujejo različne programe, ki so že preveč oddaljeni od samega gostinstva, da le dobijo potrebne točke in denar.
Težko kot še nikoli
"Tako težko, kot je sedaj, še ni bilo nikoli," je nadaljeval Dejan Kolar iz gostilne Kolar z Ljubečne, pa čeprav je že tretji v družini, ki se ukvarja z gostinstvom. "Dela je veliko, ostane nam skoraj nič. Cen ne moremo kar dvigovati. Tu bi morala pomagati država in vsaj znižati davek na dodano vrednost in na prispevke in dajatve. Kadra nam močno primanjkuje. Teh, ki smo jih v covidu izgubili, ne bo nazaj. A s tujimi delavci ni kvalitete v gostinstvu," meni Kolar. "Nekateri gostinci so že začeli prilagajati delovni čas, da so kak dan več zaprti. Morda bomo morali prilagoditi tudi ponudbo, da ne bo več tako pestra. Včasih smo za pomoč dobili dijake s srednjih šol, danes jih ni." Na okrogli mizi je sodeloval tudi ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. "Na podlagi vpisa lahko napovedujem prihodnost in nimam lepih novic. V zlatih časih smo imeli 963 dijakov, danes jih imamo 386. Tako hudo, kot je sedaj, ni bilo še nikoli. Korona je zabila zadnji žebelj v krsto. Osip je bil skoraj polovičen glede na čase pred korono. Kako bo letos, bom lahko povedal 6. aprila, ko se zaključijo vpisi. Moji predhodni govorci so bili še nežni v napovedih. Res je kritično v gostinstvu. Ne samo, da bodo krajšali delovni čas, nekateri bodo tudi opustili to dejavnost." Dodal je, da bi brez drugih programov tudi šola morala že zapreti vrata. Obenem so edina gostinska šola, ki se s svojim programom v 20 odstotkih prilagaja bodočim delodajalcem.
Ali bodo sploh obstali
"Vprašanje je, ali bomo čez leto sploh še potrebovali kadre. Če bomo sploh obstali. Ne moremo slediti cenam surovin, z nižjimi cenami pa ne moremo preživeti," je dodal Jure Glavnik, ki ima v mestu tri lokale, vključno z Mestno plažo. "No, si je pa treba priznati, da za pet evrov v gostinstvu ne bo delal nihče. Z minimalcem in izplačilom na roke, to ne gre," je na dejstvo, ki ga nihče ni hotel izpostaviti, čeprav se marsikje dogaja, opozorila Sabina Bartolić Ambrož, predsednica gostinske sekcije Obrtno-podjetniške zbornice Mozirje. Hkrati je bila tudi ona kritična do izobraževalnega sistema, ker da delodajalci dobijo kader, ki praktično ne zna nič. "Ko sem se sama šolala, sicer v tujini, smo imeli pol leta prakse." "Tuj kader je realnost, našega bo zmanjkalo. Prej ko se s tem sprijaznimo, bolje bo," je nadaljeval Marko Pavčnik, ki je pred časom v središču Celja odprl restavracijo Lalu. "A če govorimo, da delamo z nulo, je bolje, da nehamo delati. Ker nekaj pa vendar mora ostati za razvoj." Županu Matiji Kovaču, ki je sodeloval na okrogli mizi, je predlagal, da bi občina subvencionirala obnovo lokalov in da bi lahko več skupaj naredili na promociji ter v Celje na dnevni obisk privabili tudi goste iz Salzburga, Zagreba in podobno.
Ne morejo slediti cenam surovin, z nižjimi cenami pa ne morejo preživeti
Na naslednjo težavo, ki bi jo lahko rešila občina, je opozoril Uroš Fazarinc, ki ima v centru Celja v Hiši Fazarinc šest apartmajev. Dejal je, da Celje potrebuje več nastanitev, sploh, ko so v mestu kakšne prireditve. Sam je želel urediti še dvanajst apartmajev, a z urbanisti na občini ni prišel skupaj. "S tem bi od 30 do 40 ljudi več obiskalo tudi celjske gostilne, pa zaradi urbanistov tega ne moremo narediti. Pa celo državni denar bi zraven dobili." Moti ga tudi, da morajo biti vsi gostinski vrtovi enako urejeni. Na temo urbanistov župan ni rekel nobene, glede vrtov pa je dejal, da v srednjeveško mesto res ne bi sodili pisani dežniki pred gostilnami. "Ta odlok je spisan dobro, a se ga zelo malo upošteva."
Zelo zapostavljene se počutijo tudi gostinci s Šmartinskega jezera. "Ni nam dovoljeno postaviti nadstreška, ne smemo zabiti enega samega lesenega stebra v zemljo. Ko padejo prve kaplje, se ljudje nimajo kam umakniti. Me zanima, kako imajo to urejeno pri Velenjskem jezeru, ki nas prehiteva po levi, desni in še vmes," je komentiral Dejan Ivančič, najemnik Brkatega soma. "Ko so prireditve, se na nas pozabi. Pozimi smo tudi pozabljeni. Že podaljšanje linije Celebusa in postaje za Kolesce bi bilo dobrodošlo." "Nedopustno je, da se tako počutite. Naša služba vam mora biti v oporo in pomoč," je dejal župan, ki bo, je še obljubil, preveril možnost širitve linij mestnega avtobusa in izposoje koles.
Skupaj so močnejši
Oglasil se je tudi vodja Eurotas hotelov Aleks Pinter. Po koroni je zasedenost hotelov, ki je bila prej okoli 40-odstotna, padla na 25 odstotkov. V hotelu Evropa so polni, ko so v mestu dogodki, sejemske prireditve in športna tekmovanja, pravi. Izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec pa je dodal, da sami pa ravno pogrešajo nastanitvene kapacitete. "Naš kongresni center lahko sprejme med 400 in 500 ljudi, a večdnevne dogodke težko organiziramo, ker ni nastanitvenih kapacitet. V mesto bi lahko pripeljali pet do deset takšnih večdnevnih dogodkov, a je težava, ker bi udeleženci potem morali prespati drugje, v Laškem, Rimskih, kar vsem ni po volji." Kratkoročnih rešitev za vse njihove težave ni. Bo pa lažje, če bodo povezani, saj bodo tako močnejši, so se strinjali. Niso si konkurenca, so še dodali, čeprav si kdaj med sabo "kradejo" kadre. Navsezadnje je za slednje sedaj prišlo tisto bajno obdobje, ko lahko sami postavljajo svojo ceno.
