
Pred petimi leti so v Velenju in Žalcu odprli večgeneracijski center Planet generacij. Različne delavnice, ki so jih ponujali povsem zastonj, so pritegnile mnoge posameznike, od starejših do otrok. "Že 22 let delam na področju izobraževanja odraslih, a sem takrat prvič doživela, da se je neka dejavnost širila kot požar. Ljudje so stali v vrstah, ko so se želeli vpisati v tečaje. Še danes imamo polne sezname ljudi, ki se vpisujejo v računalniške, jezikovne in druge tečaje," opisuje direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranziger. "Programi so bili še posebej usmerjeni na ljudi, ki jim grozi socialna izključenost," je dodala direktorica UPI Ljudske univerze Žalec Franja Centrih. "Osredotočali smo se zelo veliko na družine, ki imajo težave denimo s starševskimi kompetencami. Poskrbeli smo, da so otroci pri nas imeli varen prostor, da so lahko opravljali domače naloge, prostor, kjer so se lahko otroci priseljencev seznanjali s slovensko kulturo, slovenskim jezikom. Na ta način smo posredno pristopali tudi do njihovih staršev."
Po petih letih novega razpisa ni na vidiku
Covidne razmere so marsikje socialno stisko in socialno odmaknjenost še povečale. Tudi zato so v Žalcu odrinjene starejše posameznike in invalide iskali sami ter jih vabili na tečaje; med starejšimi so najbolj priljubljeni tečaji računalništva in uporabe pametnih telefonov, dodajajo sogovornice. Različne delavnice zanje so zato organizirali na različnih lokacijah v občinah Spodnje Savinjske doline, da so jih čim bolj približali ljudem, pravi Centrihova. "Predvsem pa starejši potrebujejo druženje," poudarja. Tudi za ta del so partnerji v projektu - poleg velenjske in žalske ljudske univerze je sodelovala še Hiša Sadeži družbe Žalec - poskrbeli z različnimi dogodki, koncerti, modnimi revijami. Pogostokrat pa so na najmanj vsiljiv način rušili predsodke in stereotipe celo s preprostimi kuharskimi delavnicami, na katerih so udeleženci spoznavali druge kulture in se med seboj celo česa naučili.
Zaupanje je izjemnega pomena, ga je pa najtežje ustvariti in ga obdržati
A vse te dogodke so sogovornice opisovale v pretekliku, saj se je petletni projekt iztekel, novega razpisa pa ni na vidiku. Do sedaj ga je namreč v največji meri financiral Evropski socialni sklad preko ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekaj pa so prispevale tudi lokalne skupnosti. Država sicer napoveduje nov razpis, a ni videti, da bo ta luč sveta ugledal pravočasno, zato jih skrbi preživetje programa, v katerega je bilo vključenih več kot osem tisoč različnih uporabnikov in več kot 60 prostovoljcev. "Ti programi so imeli fokus na socialno izključenih ali prikrajšanih skupinah prebivalcev in vemo, da se je včasih težko pridružiti kakim novim programom v skupnosti, posebno če ne veš, kdo jih izvaja, kako je to videti, kdo se jih udeležuje. Sčasoma vedno več ljudi pristopi, spoprijateljijo se s prostovoljci in z drugimi udeleženci, in šele s časom začnejo ti programi v največji možni meri služiti temu, čemur so namenjeni," je izpostavila izvršna direktorica Slovenske filantropije, v sklopu katere v Žalcu deluje Hiša Sadeži družbe, Tereza Novak. "Ljudje imajo, če so v stiski, še več zadržkov, strahov pred drugimi. Zaupanje je izjemnega pomena, ga je pa najtežje ustvariti in ga obdržati. Predvsem na način, da smo vedno na voljo, ustvarjamo občutek zaupanja in varnosti. To so dobrobiti teh projektov," je poudarila.

Izgubili bodo kadre in zaupanje
Če se program zaradi nefinanciranja prekine, pa četudi le za pol leta, bo to imelo daljnosežne posledice. Izgubili bodo izurjene kadre, predvsem pa bodo izgubili zaupanje uporabnikov. Danes denimo 24 žalskih učencev vsak dan po šoli zavije ravno v Hišo Sadeži družbe, kjer jim znani prostovoljci pomagajo pri nalogah in učenju, pa tudi pri sprostitvi. Pa ne le otroci, tudi odrasli in starejši. "Nekateri so z nami že od začetka. Marsikdo, ki je bil najprej le uporabnik, se je kasneje odločil, da gre v prostovoljstvo in nekaj vrne družbi, kar se mi zdi sploh najlepše," je dodala vodja Hiše Sadeži družbe Barbara Lužar. "Vedno več je novih uporabnikov, stvari se širijo od ust do ust in zato je kontinuiteta izjemnega pomena. Če zadeva traja, več ljudem lahko ponudimo storitve in program se širi. Ko pa pride do zastoja, gremo vedno znova od začetka. Zato apel odločevalcem, naj se projekt tudi v prihodnje podpira," je pozvala Novakova.
Občine in drugi donatorji, ki so v zadnjih petih letih v projekt vložili dobrih 217 tisoč evrov, vsaj načeloma obljubljajo pomoč tudi v prihodnje. Velenjska in žalska občina zagotovo, je bilo slišati. Vseeno pa se bo poznal izpad deleža države, ki je v petih letih znašal 575 tisoč evrov. O ukinitvi trenutno ne želijo niti razmišljati. Bodo pa zaradi pomanjkanja sredstev za začetek morali vsaj omejiti delovni čas, svoja vrata tako ne bodo mogli več imeti odprtih cel dan.
Podjetja bi lahko pomagala
Veliko vlogo je imel večgeneracijski center Planet generacij tudi pri socialni vključenosti tujcev v Sloveniji, ki jih je zaradi potreb po tuji delovni sili ravno v Velenju in okolici zelo veliko. Ravno zato razmišljajo, da bi morda za pomoč prosili tudi večja podjetja v regiji. Ne samo velenjska, temveč tudi iz Zgornje Savinjske doline, kjer zaposlujejo precej tujcev.