Rozmari Petek
Mesto celjskih grofov letos čakajo tri pomembne obletnice - pred 700 leti so bili v pisnih virih prvič omenjeni Celje (Cilli), Stari grad in Knežji dvorec, torej stavbi, kjer so bivali celjski grofje. Stari grad je v precej dobri kondiciji, precej slabše pa kaže še neobnovljenemu delu Knežjega dvorca. Kot je znano, je Mestna občina Celje lani sicer kandidirala na razpisu Ministrstva za kulturo, prejela praktično vse možne točke, a vseeno ostala brez sredstev, ker so dodatne točke dobili projekti, ki so v neposredni bližini državne meje. Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman zato glede nadaljnje obnove znamenitega Knežjega dvorca ni več optimističen. "Verjetno podobnega razpisa sploh več ne bo. Sem skeptičen, če bomo objekt v naslednji finančni perspektivi sploh lahko obnovili. Treba je tudi vedeti, da bodo, če bo denimo zapadlo pol metra snega, imeli težave z vdrtjem strehe," opozarja Rozman in dodaja, da so na zahodni strani dvorca v zaščito pred propadanjem postavljeni podporniki, ki jih je postavljala še avstrijska vojska.
Čakajo na umestitev v proračun
Edino, kar kot muzej sam lahko naredijo v čast častitljivim obletnicam, je, da bodo prenovili stalne zbirke Grofje Celjski z interaktivnimi vsebinami in z zelo natančnim zemljevidom vseh posesti, ki so jih Celjski kot najmočnejša dinastija imeli. Podali so tudi pobudo, da bo Pošta Slovenije konec marca izdala poštno znamko v čast obletnicam. Dopolnili bodo tudi knjigo Damirja Žeriča z naslovom Celeia Cilli Celje, ki je prvič izšla leta 2011 in kljub ponatisom že skoraj pošla. "V zadnjih desetih letih smo v Celju marsikaj izvedeli o sami Celei, zato bo avtor na novo spisal predvsem poglavja o antiki. V zadnjih desetih letih pa se je Celje tudi precej spremenilo, zato je tudi ta del treba dopolniti. Tudi s fotografskim materialom," napoveduje Rozman.
Vrhunec leta obeležij bi sicer poleg utopičnega začetka obnove Knežjega dvorca, za katerega je že dlje časa izdano gradbeno dovoljenje, bila otvoritev pred leti odkritih fresk na Muzejskem trgu, a tudi ta projekt letos še ne bo uresničen. "Čakamo, da bo projekt umeščen v proračun Mestne občine Celje. Vsi tudi nestrpno pričakujemo razpis ministrstva za kulturo, na katerega se bo občina prijavila, in upamo, da bomo uspešni. Že večkrat sem povedal, da je odprtje razstavišča vezano tudi na postavitev dvigala. Tja bodo speljane razvlaževalne naprave," opisuje direktor. Zato je potrebno, da svoje k temu prispeva tudi celjski proračun, ki bo financiral postavitev dvigala in ureditev razstavišča, kulturno ministrstvo pa bi poskrbelo za stroške restavriranja in prezentacije fresk.
Ob vsakem zamahu nove najdbe
"Namesto fresk, za katere smo skeptični, da nam jih bo letos uspelo odpreti (sem sicer še vseeno optimist, da bomo letos vsaj začeli dela in jih naslednje leto odprli), bomo v muzeju postavili dve novi sobi stalnih arheoloških raziskav. Ena je prikaz Savinje kot enega najpomembnejših arheoloških najdišč v Celju. Po regulaciji Savinje leta 1954 je prišlo na dan ogromno predmetov. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zelo priljubljen šport mladih v bližini Savinje, ki so šli poleti v vodo in iskali kovance. Zgolj keltskih srebrnikov je bilo tam najdenih zagotovo od pet do deset tisoč. Kar se kovinskih najdb tiče, je bila Savinja najbolj bogato najdišče ne le v Celju, ampak tudi širše. Zato si Savinja zasluži posebno sobo na stalni arheološki razstavi," poudarja Rozman. "Druga soba, ki jo bomo še v letošnjem letu odprli, pa bo opisovala nastanek Celeie, se pravi nastanek mesta, ki je pod cesarjem Klavdijem dobilo status principia."
Ne gre pozabiti, da je bilo srednjeveško Celje v primerjavi z antičnim hudo majhno, ob tem še opozarja Rozman. Zato ne čudi, da ob vsakem zamahu z lopato po Celju naletijo na kakšne najdbe. "V Celju ljudje pogosto občutijo, da je naš muzej vključen tudi v gradbeno dejavnost v mestu. Z Mestno občino Celje in javnimi podjetji sodelujemo pri vseh arheoloških raziskavah. Pogosto se trudimo po svojih najboljših močeh, da se ne bi uničila arheološka dediščina, s tem pa tudi investitorjem prihranimo kar nekaj denarja. Recimo takšen projekt so podzemnice (gradnja podzemnih zbiralnikov za odpadke, op. p.) v Celju. Do zdaj smo imeli veliko sreče in znanja, da niso bila nikoli potrebna večja arheološka izkopavanja. Pred nekdanjo blagovnico T so jih na našo pobudo postavili tja, kjer je bil nekoč srednjeveški jarek. Trenutno ne moremo umestiti podzemnice zgolj v Prešernovi. Želja investitorjev namreč je, da bi jih postavili tja, kjer domnevamo, da je bila bazilika in to seveda lahko pomeni ustavitev del izkopavanj ter morda prezentacijo. A te stvari za sabo potegnejo kar precejšnje stroške in naš namen je, da ohranimo tudi arheološko dediščino za zanamce, ne pa, da se za vsako ceno gre v izkopavanja."
Muzej v letošnjem letu načrtuje še nekaj drugih, manjših in občasnih razstav. Predvsem pa upa, da bodo presegli lanskoletne številke obiskovalcev, ko jih je obiskalo 25 tisoč ljudi. "Vrnili smo se na številke iz predkoronskega časa, le da je bilo lani pri nas manj tujcev; okoli deset odstotkov jih je bilo, prišli pa so iz 64 držav. Naša želja je, da bi tudi v letu 2023 povečali število obiskovalcev in da bi vsi iz njega odhajali tako zadovoljni kot v minulem letu," je zaključil Rozman.
