Rozmari Petek
Po sedmih letih postopkov na sodiščih je zdaj še višje sodišče presodilo, da Golf klub Jelšingrad, ki ga je zastopal Damjan Gobec, ni upravičen do 1,6 milijona evrov, kolikor naj bi z obrestmi nanesla njegova vlaganja v zemljišče, da je tam sploh nastalo golf igrišče. Gobec je izplačilo terjal od občine Šmarje pri Jelšah, ki mu je leta 2013 zaradi neplačevanja najemnine odpovedala najemno pogodbo. Odvetnik občine Marjan Feguš pa je poudarjal, da zato, ker ni skrbel za igrišče, se zdaj tam lahko le krave pasejo. Predvsem pa je izpostavljal, da je v najemni pogodbi jasno zapisano, da mora najemnik ob koncu najema zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. "Lahko bi v zemljišče vložil 100 milijonov, pa ne bi ničesar dobil. Mi pa se tu o tem pravdamo že sedem let. To ni neupravičena obogatitev! Amen! To bom trdil do nezavesti," je dejal na eni od zadnjih obravnav.
Sodbo je občina lani dobila, a je Gobec vložil pritožbo na višje sodišče, ki je, kot rečeno, presodilo, da zahtevek golf kluba po izplačilu 1,65 milijona evrov ni utemeljen. "Sodišče je tožeči stranki, Golf klubu Jelšingrad, naložilo povračilo 18.666 evrov pravdnih stroškov v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. Tožeča stranka je vložila pritožbo, ki pa jo je višje sodišče 2. februarja 2023 z izrekom sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Iz izreka sodbe izhaja, da mora tožeča stranka sama kriti svoje pritožbene stroške, občini kot toženi stranki pa povrniti 1830 evrov pritožbenih stroškov v roku 15 dni," so javno objavili na spletnih straneh občine.
Najbolj nujni statika in streha
To ni bil edini spor, ki ga je občina imela z nekdanjim zastopnikom Golf kluba Jelšingrad. Gobec oziroma njegova mati je bila triodstotna lastnica dvorca Jelšingrad, ki ga je občina poskušala odkupiti - in le z Gobčevo se ni uspela dogovoriti za odkup. Končno so se dogovorili, da je Gobčeva postala lastnica objekta ob Jelšingradu, dvorec pa je, vključno s prej opisanim zemljiščem, v lasti občine. Zdaj dvorec, ki ga je že potres leta 1974 dobro načel, dodatno pa poškodoval še potres, ki je leta 2020 prizadel predvsem hrvaško Petrinje, čakajo lepši časi.
Lani je bila občina uspešna na razpisu kulturnega ministrstva in je za namen obnove dvorca in njenih novih vsebin prejela milijon evrov za skupno 1,6 milijona evrov ocenjeno investicijo. S sredstvi naj bi statično stabilizirali objekt in zamenjali streho z ostrešjem vred. S tem bodo preprečili zamakanje objekta. "Razpis vključuje tudi mehke vsebine, to je razvoj produktov Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad. To bo narejeno najkasneje do leta 2024," opisuje vodja oddelka za investicije pri šmarski občini Anita Reich. "V sklopu tega bomo uredili dve sobani, v pritličju bodo virtualna doživetja treh novih turističnih produktov, ki bodo vsebinsko povezani z dvorcem, njegovo zgodovino in tradicijo."
Tudi pri restavriranju upajo na državno pomoč
V kratkem, najkasneje do konca tega meseca, bodo objavili razpis za izvedbo del, dodaja Reichova. "Trenutno še dopolnjujemo detajle z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, potrebne za izdelavo projektne dokumentacije. Projektant riše še zadnje detajle. Ko bo razpis odprt, bo, če bo šlo vse brez zapletov, trajalo kakšna dva meseca, preden bomo prišli do izbora izvajalca. Računamo, da bo izvajalec junija uveden v delo. Rok, do katerega moramo dela končati, je v razpisu določen leta 2025."
Ravno v začetku tedna pa so oddali prijavo na nov razpis, s pomočjo katerega bi radi restavrirali vsaj nekaj poslikav na stenah in stropu dvorca. Med njimi še posebej izstopata stropa, poslikana z orientalskimi motivi. Poleg dveh znamenitih stropov je dobro ohranjen tudi poslikan strop v viteški dvorani. "Naročnik je očitno dobro poznal svet Bližnjega vzhoda. Glede na pomembnost zbirk, ki so se tu nahajale, lahko govorimo, da gre za enega pomembnejših orientalskih dvorcev v srednjeevropskem prostoru," je pred časom že izpostavil konservator Matija Plevnik.
"Obenem bo občinsko komunalno podjetje začelo izvajati komunalno ureditev, predvsem vodovod in kanalizacijo. Pripravljamo se tudi, da začnemo urejati zunanje, parkovne površine," še pravi Reichova. Dvorec bo tako v kratkem postal pravo gradbišče. Zadnja dva projekta bo financirala občina, pri ostalih dveh je ključna pomoč države, ki pa v primeru restavratorskih del še ni odobrena.
